Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Za pravno osebo lahko izredno pravno sredstvo pod pogojem, da ima opravljen pravniški državni izpit, vloži njen zakoniti zastopnik, ne pa tudi zaposlena oseba, ki ima sicer opravljen zahtevani izpit.
Revizija se zavrže.
1. Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, da mora plačati mladoletnemu tožniku določen znesek odškodnine za nepremoženjsko in premoženjsko škodo ter od 16. 12. 2003 plačevati mesečno rento, presežni tožbeni zahtevek pa zavrnilo. Do škode je prišlo, ker je toženkin zavarovanec 5. 8. 1997 v prometni nesreči povozil takrat dve leti in pol starega tožnika, ki je bil na cesti brez varstva.
2. Sodišče druge stopnje je toženkini pritožbi delno ugodilo in prisojeno enotno odškodnino za nepremoženjsko škodo delno znižalo, v ostalem pa je toženkino pritožbo zavrnilo in potrdilo še izpodbijani del prvostopenjske sodbe.
3. Toženka v pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi izpodbija odločitev o prisoji odškodnine za nepremoženjsko škodo nad 14,400.000 SIT (60.090,14 EUR) in v celoti o prisoji mesečne rente. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga tako spremembo izpodbijane sodbe, da se njeni pritožbi v celoti ugodi.
4. Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril. 5. Revizija ni dovoljena.
6. Revizijo toženke je vložila njena pooblaščenka B. Z., ki je navedla, da je univerzitetna diplomirana pravnica. Na poziv sodišča za predložitev posebnega pooblastila za vložitev revizije v smislu drugega odstavka 95. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je toženka tako pooblastilo predložila in v njem navedla tudi, da je pooblaščenka opravila pravniški državni izpit. 7. V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi je postulacijska sposobnost pravdnih strank omejena. Po tretjem odstavku 86. člena ZPP lahko opravljajo pravdna dejanja le po pooblaščencu, ki je odvetnik. Edina izjema je določena v četrtem odstavku navedenega člena, če ima stranka sama ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. 8. Na podlagi navedenih zakonskih določb je revizijsko sodišče že v več zadevah odločilo, da ni dovoljeno izredno pravno sredstvo, ki ga je vložil pooblaščenec stranke, ki je sicer imel opravljen pravniški državni izpit, ni pa bil odvetnik (na primer odločbe: II Ips 452/2001, III Ips 6/2006, VIII Ips 194/2005 in druge). Tudi literatura zastopa stališče, da lahko za pravno osebo izredno pravno sredstvo pod pogojem, da ima opravljen pravniški državni izpit, vloži njen zakoniti zastopnik, ne pa tudi zaposlena oseba, ki ima sicer opravljen zahtevani izpit (A. Galič: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV Založba, 2005, prva knjiga, str. 368).
9. V tej zadevi je revizijo za toženko, ki je pravna oseba, vložila njena pooblaščenka z opravljenim pravniškim državnim izpitom, ki pa ni odvetnica in tudi ne toženkina zakonita zastopnica. Kot toženkina delavka z opravljenim pravniškim državnim izpitom sicer lahko opravlja pravdna dejanja v postopku na prvi in drugi stopnji, glede na jasno določbo tretjega odstavka 86. člena ZPP pa jih ne more opravljati tudi v postopku z izrednim pravnim sredstvom.
10. Revizijo je torej vložila oseba, ki te pravice nima (drugi odstavek 374. člena v zvezi s prvim odstavkom 91. člena ZPP). Zato jo je revizijsko sodišče na podlagi 377. člena ZPP skupaj s priglašenimi revizijskimi stroški zavrglo.