5. 11. 2002

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe Stanovanjsko obrtnega podjetja A., d.o.o., Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 15. oktobra 2002 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba Stanovanjsko obrtnega podjetja A. zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 1124/2000 z dne 19. 7. 2000 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Trbovljah št. P 222/98 z dne 17. 4. 2000 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožniku je Okrajno sodišče v Trbovljah s sodbo št. P 222/98 naložilo plačilo odškodnine v višini 32.674 SIT, ker je kot upravnik stanovanjske hiše v Ž., cesta Oktobrske revolucije 8, opustil dolžnost čiščenja snega in ledenih sveč s strehe te hiše, zaradi česa so ledene sveče in sneg padle s strehe na parkirani avtomobil in ga poškodovale. Višje sodišče je s sodbo št. Cp 1124/2000 pritožbo ustavnega pritožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi navaja, da nikoli ni bil upravnik stavbe, s katere je padel sneg oziroma ledene sveče, in da zato ne more biti odškodninsko odgovoren. Pojasnjuje tudi, da mu je bila v postopkih pred sodiščem prve in druge stopnje kršena ustavna pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) in pravica do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave, pri čemer poudarja pravico do nepristranskega sodišča. Navaja tudi, da mora sodišče varovati tistega, od katerega se zahteva neutemeljena izpolnitev, kar pa se v tej pravdi ni zgodilo, saj je sodišče varovalo samo tožečo stranko. Pritožnik predlaga razveljavitev izpodbijanih sodb.

B.

3.Ustavno sodišče se v postopku ustavne pritožbe ne more spuščati v presojo materialnopravne pravilnosti izpodbijanih odločitev in v dokazno oceno sodišč. Ustavno sodišče namreč ni nadaljnja instanca rednega sojenja. Njegova pristojnost je le ugotavljati, ali ni bila z izpodbijanimi sodbami kršena katera od človekovih pravic.

4.Ustava v 22. členu določa, da je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Navedena določba je poseben izraz pravice do enakosti pred zakonom po drugem odstavku 14. člena Ustave. Iz te določbe izhaja dvoje. Po eni strani sodišče stranke ne sme obravnavati neenakopravno s tem, da bi v njeni zadevi odločilo drugače, kot sicer redno odloča v vsebinsko podobnih primerih, po drugi strani pa mora biti zagotovljena enakopravnost med strankami, udeleženimi v postopku, kar predstavlja enega izmed temeljnih jamstev poštenega postopka. V pravdnem postopku mora vsaka stranka imeti možnost predstaviti svoja stališča, vključno z dokazi, pod pogoji, ki je ne postavljajo v vsebinsko slabši položaj nasproti drugi stranki. V postopku preizkusa ustavne pritožbe Ustavno sodišče kršitev teh pravic ni našlo. Ustavni pritožnik pa tudi sicer ni pojasnil zatrjevane kršitve pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave in je ostal zgolj pri zatrjevanju take kršitve.

5.Ustavni pritožnik glede kršitve ustavne pravice iz prvega odstavka 23. člena Ustave navaja samo, da mu je bila odvzeta pravica do nepristranskega sodišča, domnevno zaradi tega, ker sodišče ni varovalo tistega, od katerega se zahteva neutemeljena izpolnitev. Konkretnih ravnanj ali opustitev sodišč med pravdo, ki bi utemeljevala njegovo trditev o kršitvi pravice do nepristranskega sodišča, ustavni pritožnik ne navaja. Ustavno sodišče je že pojasnilo, da mora sodišče med pravdo prav zaradi spoštovanja ustavne pravice iz 22. člena Ustave enakopravno obravnavati obe pravdni stranki, to pa tudi pomeni, da ne sme ene ali druge stranke bolj varovati ali ji dajati več pravic. Navedbe pritožnika, da mora sodišče varovati tistega, od katerega se zahteva neutemeljena izpolnitev, torej ne morejo utemeljevati zatrjevane kršitve pravice do nepristranskega sodišča iz 23. člena Ustave in pravzaprav kažejo na nestrinjanje pritožnika s pravilnostjo sodnih odločitev. V to pa se Ustavno sodišče glede na svojo pristojnost ni spuščalo. Glede na navedeno zatrjevana kršitev pravice do nepristranskega sodišča iz 23. člena Ustave ni podana.

6.Ker z izpodbijano sodbo očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger