Jedro

Čeprav začetek stečajnega postopka ne vpliva na obstoj izločitvene pravice, pa jo mora izločitveni upnik, če jo uveljavlja v stečajnem postopku, pravočasno prijaviti.

Izrek

Pritožba upnice Šinka Klare se zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje kot prepozen zavrglo zahtevek K.Š. za izločitev iz stečajne mase 2/3 vrednosti solastninskega deleža, ki ga ima stečajni dolžnik I.Š. kot fizična oseba pri nepremičninah s parc. št. 76/10.S in parc. št. 500/1, vpisanih pri vl. št. 97 k.o. G. Zoper ta sklep je vložila pritožbo K.Š. in predlagala njegovo razveljavitev. V pritožbi navaja, da se z odločitvijo sodišča prve stopnje in v izpodbijanem sklepu zavzetim stališčem ne strinja. Predmet njenega zahtevka je lastninska pravica na solastninskem deležu nepremičnine, na katerem je sicer zgolj formalno vknjižen I.Š., zoper katerega teče v predmetnem postopku stečaj. V postopku je predložila ustrezna listinska dokazila, s katerim izkazuje pridobitev solastninske pravice. Ker gre v zvezi z zahtevkom zgolj in samo za izstavitev ustrezne listine, ki bo sposobna zemljiškoknjižnega prenosa, takšen zahtevek kot tak ni vezan na procesno predpostavko prijave terjatve v stečajnem postopku. Iz listin, ki jih je predložila svojemu predlogu, so razvidna njena vlaganja v solastniški delež nepremičnine, ta vlaganja pa je izvedla na podlagi izrecnega dovoljenja in soglasja I.Š. in z izključnim namenom pridobitve lastninske oz. solastninske pravice na predmetni nepremičnini.

Pritožba ni utemeljena.

S stališčem sodišča prve stopnje, da je v obravnavanem primeru pritožnica zamudila rok za prijavo izločitvene pravice v stečajnem postopku, zaradi česar je potrebno njeno zahtevo kot prepozno zavreči, se strinja tudi pritožbeno sodišče. Čeprav začetek stečajnega postopka ne vpliva na obstoj izločitvene pravice, pa jo mora izločitveni upnik, če jo uveljavlja v stečajnem postopku, pravočasno prijaviti. V nasprotnem primeru izgubi pravico do uveljavljanja take pravice v tem postopku. Le tisti izločitveni upnik, ki je svojo izločitveno pravico prijavil v roku in o kateri se je stečajni upravitelj izjavil, da jo prizna in je ni prerekal nobeden izmed upnikov, lahko v stečajnem postopku pridobi izvršilni naslov za uresničitev izločitvene pravice. Ker pa morajo po 1. odst. 137. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) upniki prijaviti svoje terjatve stečajnemu senatu v roku dveh mesecev od dneva, ko je bil oklic o začetku stečajnega postopka objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, v konkretnem primeru pa je povsem evidentno, da je pritožnica ta rok zamudila, je tudi po stališču pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je v skladu z 8. odst. 137. čl. ZPPSL pritožničino prijavo kot prepozno zavrglo. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.