Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če dolžnik hoče doseči odlog izvršbe, mora izkazati za verjetno, da bo z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo v primerih, ki so nastali v točkah 1 do 8 71. čl. ZIZ ali tudi v drugih primerih, ko so za to podani posebno upravičeni razlog.
Pritožbi se zavrneta kot neutemeljeni in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje delno ugodilo dolžničinemu ugovoru in izvršbo z rubežem sredstev na žiro računu družbe X d.o.o. ustavilo ter v tem obsegu razveljavilo opravljena izvršilna dejanja, medtem ko je v ostalem obsegu ugovor zavrnilo.
Razen tega je dolžničin predlog za odlog izvršbe zavrnilo.
Proti sklepu o delni ustavitvi izvršbe se pritožuje upnica zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi upnica navaja, da je v 2. tč.
svojega predloga za izvršbo predlagala, da se s sklepom o izvršbi opravi rubež sredstev na žiro računu družbe X d.o.o., katere lastnik je dolžnica in pri kateri prejema osebni dohodek do višine izvršljive terjatve upnika ter z izplačilom zarubljenega dela osebnega dohodka na naslov upnice. Upnica torej v svojem predlogu za izvršbo predlaga rubež osebnega dohodka, katerega izplačevalec je dejansko dolžnica sama, zato upnica tudi ni navedla "dolžnikovemu dolžniku se prepoveduje kakršnokoli razpolaganje". Upnica sodišču druge stopnje predlaga, da prvostopni sklep v izpodbijanem delu ustrezno spremeni, podrejeno pa, da ga v tem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
Proti zavrnilnemu delu sklepa se pritožuje dolžnica ter v pritožbi zlasti poudarja, da prvo sodišče nima prav, ko ugotavlja, da dolžnica ni izkazala škode. Nevarnost poškodovanja tožničinih tlakovcev je realno podana zaradi nevarnosti vožnje upnice s traktorjem, predvsem pa se iz njenih poslovnih prostorov vozijo težki stroji najemnika, ki bodo poškodovali tako tlakovce, kot tudi zemljišče dolžnice. V novem postopku bi bilo potrebno ponovno pretresti že v predlogu za odložitev izvršbe podane razloge in okoliščine, iz katerih je razvidno, da sta podana oba odložitvena pogoja. Dolžnica sodišču druge stopnje predlaga, da izpodbijani del sklepa razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
Pritožbi nista utemeljeni.
Tudi po oceni pritožbene stopnje je prvo sodišče z izpodbijanim sklepom utemeljeno ugodilo ugovoru dolžnice ter izvršbo z rubežem sredstev na žiro računu družbe X d.o.o. ustavilo in v tem obsegu razveljavilo opravljena izvršilna dejanja. Izrek pod tč. 2 upničinega predloga za izvršbo je dejansko vsebinsko oblikovan tako, da se rubež sredstev nanaša na sredstva pravne osebe, to je družbe X d.o.o., ne pa na rubež plače, ki jo dolžnica prejema pri navedeni družbi.
Upničini razlogi v pritožbi take vsebine predloga za izvršbo ne morejo spremeniti oziroma vsebinsko nepravilno oblikovani del sklepa za izvršbo nadomestiti z razlago, po kateri naj bi veljalo, da se izvršba z rubežem sredstev na žiro računu družbe X d.o.o., nanaša na sredstva, ki jih dolžnica kot plačo prejema pri tej družbi in ki je dejansko last dolžnice. Kot pravilno ugotavlja prvo sodišče je upnica dejansko opredlagala izterjavo sredstev družbe z njenega žiro računa pri APP in ne rubež osebnega dohodka dolžnice. Iz teh razlogov je bilo treba upničino pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi prvostopni sklep.
Tudi dolžnica neutemeljeno izpodbija prvostopni sklep v delu, s katerim je prvo sodišče zavrnilo njen predlog za odlog izvršbe.
Sodišče druge stopnje sprejema vse prvostopne razloge v izpodbijanem sklepu, s katerimi je utemeljilo svojo odločitev. Tudi po oceni pritožbene stopnje dolžnica ni izkazala zakonitih pogojev iz 71. čl. ZIZ za odlog izvršbe. Zlasti dolžnica ni izkazala za verjetno, da bi z izvršbo pretrpela znatnejšo škodo. Dolžničina obveznost se nanaša na odstranitev robnikov, železne konstrukcije in lesa v višini 2,80 m ter da na ta način upnici omogoči dostop do parcele št. 207 in objektov na tej parceli. V tej zvezi dolžnica ne zatrjuje nastanka znatnejše škode, pač pa jo zatrjuje v zvezi z domnevo, da bo tretja oseba vozila po njenih tlakovcih in njenem zemljišču. Ta okoliščina pa ni stvar tega izvršilnega postopka, pač pa je dolžnica po izvršilnem naslovu dolžna vzpostaviti prejšnje stanje tako, da bo lahko upnica nemoteno prihajala do stanovanjske hiše in gospodarskega poslopja. V zvezi s to dolžničino obveznostjo do upnice pa ni videti nobenih razlogov, zaradi katerih bi dolžnica z izvršbo pretrpela znatnejšo škodo. Glede na povedano je bilo treba dolžničino pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi prvostopni sklep.