Jedro

Določbo 180. člena ZIZ je treba razumeti tako, da je za odločitev o predlogu odločilno dejstvo, ali ugotovljena vrednost nepremičnine (vsaj) delno krije terjatev upnika, ki je predlagal izvršbo, pri čemer pa v terjatev ne spadajo stroški izvršilnega postopka. Takšna razlaga namreč izhaja iz jasne zakonske določbe 1. odstavka 180. člena ZIZ, pa tudi iz namena izvršilnega postopka, ki je v tem, da upnik pride do poplačila svoje terjatve. Za odločitev o predlogu tako ni pomembno, ali ugotovljena vrednost nepremičnine delno krije upnikove že priznane izvršilne stroške izvršbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se v izpodbijani I. točki izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog hipotekarnega upnika Banke A. d. d. za ustavitev izvršbe z dne 24. 9. 2014 zavrnilo (I. točka izreka) in odločilo, da se zahteva upnika za povrnitev stroškov vloge z dne 2. 10. 2014 zavrne (II. točka izreka).

2. Hipotekarni upnik Banka A. d. d. (v nadaljevanju: hipotekarni upnik) vlaga pravočasno pritožbo zoper I. točko izreka sklepa iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Navaja, da je potrebno določbo 180. člena ZIZ razumeti tako, da je za odločitev o predlogu odločilno dejstvo, ali ugotovljena vrednost nepremičnine krije ali ne terjatev izvršilnega upnika, zaradi poplačila katere je upnik predlagal izvršbo, pri čemer so stroški postopka izvzeti.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Na podlagi prvega odstavka 180. člena ZIZ lahko vsak, ki ima pravico biti poplačan iz zneska, dobljenega s prodajo nepremičnine, pa je po vrstnem redu pred upnikom, ki je predlagal izvršbo, predlaga, naj sodišče ustavi izvršbo, če ugotovljena vrednost nepremičnine niti delno ne krije terjatve upnika, ki je predlagal izvršbo. Ustavitev izvršbe lahko predlaga v osmih dneh od vročitve odredbe o prodaji (drugi odstavek 180. člena ZIZ). Na podlagi tretjega odstavka istega člena sodišče presodi glede na okoliščine primera, ali je glede na verjetno višino delnega poplačila upnika, ki je predlagal izvršbo, prodaja smotrna.

5. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje na predlog upnika Banka B d.d. izdalo sklep o izvršbi zoper dolžnika zaradi izterjave 6.849,89 EUR, sklep o izvršbi je postal pravnomočen in izvršljiv 23. 5. 2014. Sodišče je nato na predlog upnika 5. 6. 2014 izdalo sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, in sicer izvršbo na nepremičnine. Sklep je postal pravnomočen 1. 7. 2014. Iz spisa nadalje izhaja, da je cenilka gradbene stroke dne 10. 9. 2014 izdelala cenilno mnenje nepremičnine ID znak 000, ki je v celoti v lasti dolžnika. Sodišče prve stopnje je cenilno mnenje vročilo med drugim tudi hipotekarnemu upniku, ki ima na tej nepremičnini vknjiženo hipoteko z začetkom učinkovanja od 14. 11. 2011, torej po vrstnem redu pred zastavno pravico upnika iz predmetnega izvršilnega postopka.

6. Hipotekarni upnik je vložil predlog za ustavitev izvršbe, ki ga je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrnilo. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da so bili upniku s sklepom o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom (z izvršbo na nepremičnine) in s sklepom z dne 5. 12. 2014 skupno že priznani stroški nepremičninske izvršbe v skupnem znesku 696,52 EUR. Sodišče prve stopnje je navedlo, da se glede na določbo 1. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ stroški nepremičninske izvršbe poplačajo pred terjatvami, ki so zavarovane z zastavno pravico, torej tudi pred terjatvijo hipotekarnega upnika, zato ni mogoče zaključiti, da ugotovljena vrednost nepremičnine niti delno ne krije terjatve upnika, ki je predlagal izvršbo, in sicer vsaj v delu, ki se nanaša na doslej priznane izvršilne stroške nepremičninske izvršbe.

7. Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo in sicer določbo prvega odstavka 180. člena ZIZ. Utemeljene so namreč pritožnikove navedbe, da je potrebno določbo 180. člena ZIZ razumeti tako, da je za odločitev o predlogu odločilno dejstvo, ali ugotovljena vrednost nepremičnine (vsaj) delno krije terjatev upnika, ki je predlagal izvršbo, pri čemer pa v terjatev ne spadajo stroški izvršilnega postopka. Takšna razlaga namreč izhaja iz jasne zakonske določbe prvega odstavka 180. člena ZIZ, pa tudi iz namena izvršilnega postopka, ki je v tem, da upnik pride do poplačila svoje terjatve (na podlagi 1. točke 16. člena ZIZ izraz „terjatev“ označuje pravico do denarnega zneska ali do neke druge dajatve, storitve, dopustitve ali opustitve). Za odločitev o predlogu tako ni pomembno, ali ugotovljena vrednost nepremičnine delno krije upnikove že priznane izvršilne stroške izvršbe, čeprav se na podlagi 1. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ stroški izvršilnega postopka poplačajo pred terjatvami, ki so zavarovane z zastavno pravico. Če bi bilo stališče, kot ga je zavzelo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, pravilno, bi bil izničen namen tako imenovanega kritnega načela, ki ga ureja ZIZ v 180. členu. Izvršilni stroški nastanejo med vsakim izvršilnim postopkom, sodišče odmeri upniku stroške (sodna taksa, materialni stroški, stroški odvetniškega zastopanja) že s sklepom o izvršbi, s katerim je dovoljena izvršba na nepremičnine, oziroma s sklepom o nadaljevanju izvršbe na nepremičnine, zato hipotekarni upnik, ki ima pravico biti poplačan iz zneska, dobljenega s prodajo nepremičnine, pa je po vrstnem redu pred upnikom, ki je predlagal izvršbo, nikoli ne bi mogel uspeti s predlogom, vloženem na podlagi 180. člena ZIZ.

8. Glede na navedeno višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, zaradi česar je nepopolno ugotovilo dejansko stanje, saj ni v skladu s tretjim odstavkom 180. člena ZIZ glede na okoliščine primera presodilo, ali je glede na verjetno višino delnega poplačila upnika, ki je predlagal izvršbo, prodaja nepremičnine smotrna.

9. Višje sodišče je zato ugodilo pritožbi in sklep v izpodbijani I. točki izreka razveljavilo in zadevo vrnilo v tem obsegu sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sodišče prve stopnje naj v ponovljenem postopku ponovno odloči o predlogu hipotekarnega upnika za ustavitev izvršbe, pri čemer naj glede na okoliščine primera presodi, ali je glede na verjetno višino delnega poplačila upnika, ki je predlagal izvršbo (upnik izterjuje terjatev v znesku 6.849,89 EUR), prodaja nepremičnine smotrna.