Jedro

Zgolj nezadovoljstvo predlagatelja z Višjim sodiščem v Ljubljani in posledično nezaupanje v pristojno sodišče ne pomeni utemeljenega razloga za prenos pristojnosti.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. V pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 2549/2009 je tožnik A. A. po skrbnici 10. 1. 2022 vložil nadzorstveno pritožbo, o kateri je podpredsednica Okrožnega sodišča v Ljubljani odločila s sklepom SuNp 2/2022 z dne 21. 2. 2022, s katerim je njegovo nadzorstveno pritožbo zavrgla.

2. Zoper navedeni sklep je predlagatelj A. A. po skrbnici vložil pritožbo in v njej prosil, naj jo Višje sodišče v Ljubljani odstopi drugemu pritožbenemu sodišču, ker mu Višje sodišče v Ljubljani brez upoštevanja socialne stiske in pravdne nesposobnosti ter brez upoštevanja 13. člena EKČP že od leta 1996 dalje protizakonito, pristransko in krivično sodi.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Delegacijo je torej mogoče dopustiti predvsem takrat, kadar bi bila določitev drugega pristojnega sodišča smotrna zaradi razlogov ekonomičnosti ter v tistih primerih, ko je objektivno gledano lahko omajano zaupanje strank ali javnosti v nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča. Pravni standard "drugih tehtnih razlogov" zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samo zadevo, ampak lahko nanjo vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Predlagatelj delegacije mora zato navesti in utemeljiti konkretne razloge in okoliščine, ki se nanašajo na prav vse sodnike stvarno in krajevno pristojnega sodišča, ki bi lahko pri razumnem človeku in v očeh javnosti ustvarile upravičen dvom o nepristranskosti sojenja na tem sodišču. 5. Zgolj nezadovoljstvo predlagatelja z Višjim sodiščem v Ljubljani in posledično nezaupanje v pristojno sodišče ne pomeni utemeljenega razloga za prenos pristojnosti. Pomisleke v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika lahko predlagatelj odpravi s predlogi za njegovo izločitev. Institut delegacije pristojnosti namreč pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato je razloge za delegacijo pristojnosti sodišča treba razlagati restriktivno (po sodni praksi so taki denimo primeri, ko je ena od strank zaposlena na sodišču in podobno).

6. Ker je Vrhovno sodišče ocenilo, da v predlogu predstavljene okoliščine ne upravičujejo uporabe 67. člena ZPP, je predlog predlagatelja za določitev drugega sodišča za odločanje o njegovi pritožbi zavrnilo.