Jedro

Ker se potrdilo o priglašenih delih nanaša na gradnjo kleti in garaže tlorisne velikosti 5,30 m x 10 m, investitor pa je dejansko zgradil klet tlorisne velikosti 15,25 m x 6,65 m, sta po presoji pritožbenega sodišča tako sodišče prve stopnje kot pred njim že tožena stranka pravilno presodila, da je investitor zgradil povsem drug objekt od dovoljenega, za zgrajeni objekt pa ni pridobil ustreznega upravnega dovoljenja. Ob tako ugotovljenih okoliščinah so bili izpolnjeni pogoji za izrek inšpekcijskega ukrepa po 1. odstavku 73. člena ZUN.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) zavrnilo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 28.2.2000. Z navedeno odločbo je tožena stranka odločbo urbanističnega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Enote K. z dne 23.9.1999 spremenila tako, da je prepovedala promet s spornim objektom, v preostalem delu pa je pritožbo zavrnila. Urbanistični inšpektor Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Enote K. je z navedeno odločbo med drugim odločil, da mora investitor S.S. (v nadaljevanju: investitor) do 31.12.1999 odstraniti novozgrajeno klet tlorisne velikosti 15,25 m x 6,65 m, z ravno AB krovno ploščo na zemljišču s parc. št. 181/2 k.o. A. ter vzpostaviti prejšnje stanje.

Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe navedlo, da je iz predloženih upravnih spisov in izpodbijane odločbe razvidno, da je investitor na severnem delu parcele št. 181/2 k.o. A. zgradil klet tlorisne velikosti 15,25 m x 6,65 m. Iz potrdila Občinskega komiteja za gospodarstvo občine K. z dne 20.10.1989 izhaja, da je investitor priglasil tekoča vzdrževalna dela in sicer dozidavo greznice, kleti oziroma garaže na parc. št. 181/2 k.o. A. po načrtu podjetja I. K., september 1989. Iz tega načrta pa izhaja, da je investitor priglasil gradnjo kleti in garaže tlorisne velikosti 5,30 m x 10 m. Tlorisna velikost spornega objekta je dvakrat večja od tlorisne površine dovoljenega objekta, za tak objekt pa investitor pred pričetkom gradnje ni pridobil ustreznega upravnega dovoljenja. Glede na navedeno je urbanistični inšpektor imel podlago za izdajo odločbe po 1. odstavku 73. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, -37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 3/91, 18/93, 47/93, 71/93, 29/95 in 44/97, v nadaljevanju ZUN). Pri tem pa ni pomembno, da je investitor gradnjo izvedel pred uveljavitvijo novele ZUN (Uradni list RS, št. 18/93). Tudi po ZUN, ki je veljal v času gradnje, je namreč obstajala dolžnost, da investitor pred posegom v prostor pridobi ustrezno upravno dovoljenje. Po ZUN, ki je veljal v času izdaje prvostopne odločbe, pa je bil inšpekcijski organ pooblaščen ukrepati, če je ugotovil, da se izvaja oziroma je že izveden poseg v prostor brez ustreznega upravnega dovoljenja. Ker nezakonito zgrajenega objekta ni mogoče zmanjšati tako, da bi bil skladen s potrdilom o priglasitvi del, na katerega se sklicuje tožeča stranka, je urbanistični inšpektor ravnal pravilno in izrekel ukrep po 73. členu ZUN.

Pooblaščenec investitorja, ki je sprožil upravni spor, v pritožbi navaja, da je investitor dne 11.4.2002 umrl. V nadaljevanju pritožbe navaja, da je bil investitor s strani urbanističnega inšpektorja neenakopravno obravnavan. V času gradnje, to je v letu 1989, so se predpisi nedosledno izvrševali. Glede na tedanjo prakso in veljavne predpise je bil v primeru, kot je ta, investitor pozvan k pridobitvi ustreznega dovoljenja. Investitor je namreč gradil na območju, kjer je gradnja možna, za samo gradnjo pa je pridobil odločbo o priglasitvi del. Ob spremembi ZUN sporni objekt ni bil evidentiran kot "črna gradnja". Ravnanje inšpektorja je nekorektno, saj inšpektor istovrstnih ukrepov ne izreka tudi za posege, izvedene v devetdesetih letih, postopanje pa selekcionira glede na osebo, ne pa kritičnost prostorskega posega. Inšpektor do dneva pritožbe še ni ukrepal glede posega, na katerega je v soseščini opozoril investitor. ZUN ni samemu sebi namen.

Med upravnim sporom je v spor vstopila V.S., ki je sporočila, da po pokojnem očetu S.S. prevzema postopek ter potrjuje vsa do takrat opravljena pravna opravila njegovega pooblaščenca.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbo ter za svojo odločitev navedlo utemeljene razloge, s katerimi se pritožbeno sodišče strinja.

Če se gradi ali drugače posega v prostor brez lokacijskega dovoljenja ali odločbe o dovolitvi priglašenih del, organ urbanistične inšpekcije odredi, na podlagi 1. odstavka 73. člena ZUN, da se objekt ali del objekta odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira poseg v prostor, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna, in sicer na investitorjeve stroške, če investitorja ni mogoče odkriti, pa na stroške lastnika oziroma upravljalca zemljišča. Po presoji pritožbenega sodišča se pritožba neutemeljeno sklicuje na potrdilo o priglašenih delih z dne 20.10.1989. Iz izpodbijane sodbe izhaja, temu pa tožeča stranka ne ugovarja, da se navedeno potrdilo nanaša na gradnjo kleti in garaže tlorisne velikosti 5,30 m x 10 m ter da je investitor dejansko zgradil klet tlorisne velikosti 15,25 m x 6,65 m. Ob tako ugotovljenih dejanskih okoliščinah pa sta po presoji pritožbenega sodišča tako sodišče prve stopnje kot pred njim že tožena stranka pravilno presodila, da je investitor zgradil povesem drug objekt od dovoljenega, za zgrajeni objekt pa ni pridobil ustreznega upravnega dovoljenja. Že po ZUN, kot je veljal v času gradnje spornega objekta, je bilo treba za takšno gradnjo pridobiti lokacijsko dovoljenje, tega pa investitor ni storil. Ker torej investitor za sporni objekt ni imel ustreznega upravnega dovoljenja, je po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da so bili izpolnjeni pogoji za izrek inšpekcijskega ukrepa po določbi 1. odstavka 73. člena ZUN.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list RS, št. 18/93) v 1. odstavku 17. člena določa, da se inšpekcijski postopki za nedovoljene posege v prostor, pričeti pred uveljavitvijo tega zakona, vodijo po prej veljavnih predpisih. Iz navedene določbe torej izhaja, da se zakonitost izrečenega inšpekcijskega ukrepa presoja po predpisih, ki so veljali v času, ko se je inšpekcijski postopek začel. Ker se je v obravnavani zadevi inšpekcijski postopek začel v letu 1999, to je po uveljavitvi navedene novele ZUN, niso utemeljeni pritožbeni ugovori, ki se nanašajo na uporabo predpisov, veljavnih v času gradnje spornega objekta.

Na drugačno odločitev v obravnavni zadevi pa tudi ne more vplivati sklicevanje pritožbe na posege drugih investitorjev, saj je predmet presoje v tem upravnem sporu zakonitost konkretnega upravnega postopka in v njem izdane odločbe.

Ker razlogi, zaradi katerih se sodba izpodbija, niti razlogi, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti, niso podani, je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 73. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.