Jedro

Sodišče v postopku predhodnega preizkusa tožbe zavrže tožbo, če upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto korist.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) zavrglo tožnikovo tožbo (1. točka izreka) in tožnika oprostilo plačila sodnih taks za sklep v znesku 9.500,00 SIT (2. točka izreka).

V obrazložitvi k 1. točki izreka izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da je z večkratnimi pozivi na dopolnitev in razjasnitev tožbe poskušalo ugotoviti, ali se obravnavana tožba nanaša na molk organa v zvezi z zahtevki tožnika oziroma, ali se tožba nanaša na pogoje iz javnega natečaja za prijavo in udeležbo pri skupinskem ribolovu zimskih jat cipljev in rib, ki se z njimi pojavljajo istočasno, v portoroškem ribolovnem rezervatu v ribolovni sezoni 2001/02 (objavljenem v Primorskih novicah, št. 79, dne 2.10.2001, v nadaljevanju natečaj). Kot izhaja iz obširnih navedb v tožbi in njenih dopolnitvah, v obravnavanem primeru tožnik izpodbija tako določbe javnega natečaja kot tudi določitev organizatorja izlova cipljev v sezoni 2001/02 ter zahteva, da se ga določi kot organizatorja izlova cipljev. Po določbi 1. odstavka 18. člena ZUS ima pravico do sodnega varstva tisti, ki izkaže, da je odločitev sodišča nujna zaradi varstva njegovih pravic, česar pa po presoji sodišča glede na določbe natečaja, Zakona o morskem ribištvu (Uradni list SRS, št. 25/76, 29/86, 47/87 in Uradni list RS, št. 41/99 - ZMR) ter odloka in odredbe, ki so veljali v času objave natečaja, tožnik ni izkazal in zato tudi na njihovi podlagi ne more biti legitimiran za vložitev tožbe v upravnem sporu zaradi določitve organizatorja ribolova. V obrazložitvi k 2. točki izreka izpodbijanega sklepa pa se sodišče prve stopnje sklicuje na določbo 13. in 14. člena Zakona o sodnih taksah (ZST). Glede na ugotovljene mesečne dohodke, ki ne presegajo višine zajamčene plače v RS na družinskega člana, je sodišče prve stopnje ocenilo, da bi plačilo sodne takse v višini 9.500,00 SIT lahko vplivalo na preživljanje tožnika in njegovih družinskih članov, zato ga je v tem obsegu oprostilo plačila sodnih taks.

Tožnik v pritožbi zoper izpodbijani sklep ne navaja konkretno pritožbenih razlogov. Navaja, da je pri upravnem sodišču že dne 6.5.2002 vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pomoči za več zadev, vendar mu ta pomoč ni bila odobrena, oziroma se o njej ni odločalo. Meni, da ni imel vseh pravic, ki mu jih zagotavlja Ustava Republike Slovenije v 22. členu. Ker ni zadosti izobražen in ni toliko bogat, da si lahko plača odvetnika, je postal za sodišče nerazumljiv in onesposobljen za nadaljevanje upravnega spora. Meni, da ne more minister nezakonito objavljati natečajev. Predložil je vse listine, ki jih je natečaj zahteval. Izrecno je poudaril, da vlaga zahtevek samo za pridobitev upravičenja organizatorja. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Ponovno uveljavlja pravico do oprostitve plačila sodnih taks.

Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

Pritožba ni utemeljena.

Tudi po presoji vrhovnega sodišča so bili v obravnavani zadevi izpolnjeni pogoji za zavrženje tožnikove tožbe po 4. točki 1. odstavka 34. člena ZUS, ki je veljal v času odločanja sodišča prve stopnje. Po tej zakonski določbi sodišče v postopku predhodnega preizkusa tožbe zavrže tožbo, če upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto korist. Vrhovno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da v obravnavani zadevi tožnik ni dopolnil svoje tožbe tako, da bi bilo mogoče nedvoumno ugotoviti, da je izkazan poseg v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno na zakon oprto korist z aktom, ki se izpodbija s tožbo. Takšnega akta tožnik pravzaprav niti ni predložil. Zatrjeval je le, da se je prijavil za organizatorja ribolova na natečaj tožene stranke, ki je bil objavljen v Primorskih novicah, št. 79 z dne 2.10.2001. Samega natečaja pa v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati, ker z njim ni bilo odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi.

Ker brezplačna pravna pomoč ni predmet presoje v tem upravnem sporu, vrhovno sodišče pritožbenih ugovorov, ki se nanašajo nanjo, ni presojalo. Ker je šlo za procesno odločitev, pritožbeno sodišče tudi ni presojalo pritožbenih ugovorov, ki se nanašajo na vsebino zadeve.

V skladu z določbo 1. odstavka 14. člena ZST sklep o oprostitvi plačila sodnih taks učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev in velja za vse vloge in dejanja, za katere je po 4. in 5. členu nastala obveznost tega dne ali pozneje. Torej odločitev prvostopenjskega sodišča o oprostitvi plačila sodnih taks velja tudi za pritožbo in pritožbeni postopek. Zato pritožbeno sodišče ponovne zahteve za oprostitev plačila sodnih taks ni presojalo.

Glede na navedeno je vrhovno sodišče na podlagi 76. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 - sklep US) v zvezi z 2. odstavkom 82. člena ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Ker je bila pritožba vložena pred 1.1.2007, ko je začel veljati ZUS-1, je Vrhovno sodišče Republike Slovenije pritožbo obravnavalo na podlagi 2. odstavka 107. člena ZUS-1 kot pritožbo po tem zakonu.