Jedro

Po zaključku višjega sodišča je bistveno za odločitev, da je postopek tekel tudi po 3. 1. 2015, to je po tem, ko je začel veljati nov pravilnik, pri čemer ni mogoče mimo temeljnega pravila iz prvega odstavka 103. člena ZFPPIPP, to pa je, da ima upravitelj pravico do nagrade za svoje delo. Povedano drugače: v trenutku, ko je upravitelj opravil še dodatne naloge in opravila, je veljal Pravilnik 2015, ki je določil drugačno lestvico nadomestil upravitelja. Zato je pri odmeri nagrade upravitelju za nadaljnje razdelitve kot dodatno nagrado potrebno upoštevati Pravilnik 2015, torej predpis, ki je veljal v času izdaje izpodbijanega sklepa, in to ne glede na 11. člen tega Pravilnika.

Pravilnik, ki velja v času odločanja sodišča prve stopnje je treba uporabiti zato, ker je upravitelj šele z izdajo sklepa pridobil pravno upravičenje do določenega plačila nagrade za konkretno opravljeno delo. Sklep o odmeri nagrade je sklep konstitutivne narave, to pa pomeni, da upravitelj do izdaje sklepa iz tega naslova še ne pridobi nobene pravice.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se spremeni tako, da se glasi:

1. Upravitelj opravlja svojo dejavnost kot samostojni podjetnik: A. A. s. p. (matična številka: ...)

2. Nadomestilo upravitelja za dodatno razdelitev stečajne mase (posebne in splošne) se dodatno odmeri v višini: – nadomestilo brez DDV 10.000,00 EUR – 22% DDV 2.200,00 EUR – nadomestilo z vključenim DDV 12.200,00 EUR

3. Po pravnomočnosti tega sklepa ima upravitelj pravico do plačila 90 odstotkov zneska nadomestila iz točke 1. tega izreka. O plačilu zadnjih 10 odstotkov tega zneska bo sodišče odločalo po prejemu končnega poročila upravitelja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ponovno zavrnilo ugovor upravitelja proti sklepu z dne 16.5.2022. 2. Zoper navedeni sklep se je upravitelj pritožil zaradi zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne uporabe materialnega prava ter kršitve Ustave RS. Predlagal je spremembo izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v ponovljenem postopku ponovno zavrnilo upraviteljev ugovor (proti sklepu strokovne sodelavke, ki je zavrnila predlog za odmero dodatnega nadomestila upravitelju za unovčenje in razdelitev stečajne mase), in sicer s ponavljanjem navedb iz predhodno razveljavljenega sklepa, to je, da upravitelj ni upravičen do dodatnega nadomestila za unovčenje in razdelitev, ker se je ta stečajni postopek začel v letu 2012, torej se nagrada odmeri po Pravilniku pred spremembo, ki je začela veljati 3. 1. 2015. V nadaljevanju obrazložitve je sodišče prve stopnje (po nepotrebnem) odgovarjalo na stališča Višjega sodišča, zavzeta v sklepu Cst 171/2022 z dne 31.5.2022 ter (prav tako po nepotrebnem) teoretiziralo, kaj bi lahko najnovejša sprememba Pravilnika pomenila v praksi. Ker slednje za vprašanje pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje ni relevantno, višje sodišče na v izpodbijanem sklepu zavzeta stališča sodišča prve stopnje, ki se nanašajo na višino nadomestil za unovčenje stečajne mase, ne bo odgovarjalo.

5. Upravitelj v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje uporabilo praktično enako razlago kot v obrazložitvi sklepa z dne 16. 5. 2022 ter da se spreneveda, ko navaja, da v zvezi s „pretežnim delom“ unovčenja in razdelitve mase v razveljavljenem sklepu ni šlo za stališče sodišča, pač pa za navajanje upravitelja. Sodišču prve stopnje še očita, da se v pomanjkanju argumentacije zateka k splošnim in pavšalnim trditvam na ravni populističnih medijskih poročanj o insolvenčnih postopkih.

6. Višje sodišče pritožbenim navedbam pritrjuje. Kot je bilo opozorjeno že v sklepu Cst 171/2022 z dne 31. 5. 2022, iz novejše sodne prakse izhaja, da je bilo preseženo togo pravilo iz 11. člena Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (Uradni list RS, 92-3703/2014, v nadaljevanju: Pravilnik 2015) in po katerem se v postopkih, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega pravilnika (torej Pravilnika 2015), nagrada in stroški odmerijo po Pravilniku 2009. Gre (predvsem) za sklepe Višjega sodišča v Ljubljani Cst 297/2019 z dne 11. 7. 2019, Cst 40/2020 z dne 4. 2. 2020, Cst 132/2021 z dne 20. 4. 2021 in Cst 146/2022 z dne 14. 6. 2022. 7. V sodni praksi je bilo že zavzeto stališče, kateri splošni akt (Pravilnik) je podlaga za odmerjanje nagrad upraviteljem za stečaje, ki so se začeli pred začetkom veljavnosti splošnega pravnega akta, upraviteljeva dejanja pa so bila opravljena v času, ko je začel veljati drugi splošni akt, če do tedaj stečajni postopek še ni bil zaključen. Zaradi pravila o časovni veljavnosti splošnih aktov je lahko Pravilnik podlaga za odmero nagrade upravitelju le za tista opravila, ki so bila opravljena v tistem časovnem trenutku, ko je Pravilnik veljal (prim. VSL sklep Cst 40/2020 z dne 4. 2. 2020, VSL sklep III Cpg 717/2009 z dne 19. 10. 2009 in VSK sklep Cpg 183/2009 z dne 8. 10. 2009).

8. Po prvem odstavku 103. člena ZFPPIPP pripada stečajnemu upravitelju nagrada za njegovo delo. Ta nagrada vključuje (med drugim) nadomestilo za unovčenje stečajne mase in razdelitev splošne ali posebne stečajne mase, ki se določi v sorazmerju z višino zneska, ki je predmet razdelitve (3. točka četrtega odstavka 103. člena ZFPPIPP). Sklep o nagradi upravitelja je konstitutivne narave. To pomeni, da upravitelj pridobi pravico do nagrade šele s sklepom sodišča. 9. V tej zadevi je bil upravitelj pri prvi odmeri nadomestila upravičen do najvišjega nadomestila, ki je bilo tudi pravnomočno odmerjeno s sklepom o nagradi (sklep St 00/2012 z dne 3. 6. 2015). Upravitelj pa je po tem, ko je že začel veljati Pravilnik 2015, opravil še 16 (od skupno 33) razdelitev in 3 prednostne razdelitve, vse v skupni vrednosti 10.961.210,08 EUR. Glede teh razdelitev upravitelju nadomestilo za unovčenje in razdelitev ni bilo odmerjeno.

10. Po zaključku višjega sodišča je bistveno za odločitev, da je postopek tekel tudi po 3. 1. 2015, to je po tem, ko je začel veljati nov pravilnik, pri čemer ni mogoče mimo temeljnega pravila iz prvega odstavka 103. člena ZFPPIPP, to pa je, da ima upravitelj pravico do nagrade za svoje delo. Povedano drugače: v trenutku, ko je upravitelj opravil še dodatne naloge in opravila, je veljal Pravilnik 2015, ki je določil drugačno lestvico nadomestil upravitelja. Zato je pri odmeri nagrade upravitelju za nadaljnje razdelitve kot dodatno nagrado potrebno upoštevati Pravilnik 2015, torej predpis, ki je veljal v času izdaje izpodbijanega sklepa, in to ne glede na 11. člen tega Pravilnika. Smiselno enaka je odločitev višjega sodišča v sklepu Cst 40/2020 z dne 4. 2. 2020, kjer je tudi opozorjeno, da je bilo v sodni praksi že obravnavano podobno vprašanje, ko je torej ob začetku stečajnega postopka veljal en podzakonski akt, v času odločanja pa drug. Enako to velja tudi za spremembe in dopolnitve istega podzakonskega akta, ki posamezen položaj ureja drugače od prej veljavnih določil podzakonskega akta.

11. Višje sodišče zato povzema stališče, ki ga je oblikovalo Višje sodišče v Kopru (VSK sklep Cpg 183/2009 z dne 8. 10. 2009) in povzelo Višje sodišče v Ljubljani v sklepu Cst 40/2020 z dne 4. 2. 2020: Pravilnik, ki velja v času odločanja sodišča prve stopnje je treba uporabiti zato, ker je upravitelj šele z izdajo sklepa pridobil pravno upravičenje do določenega plačila nagrade za konkretno opravljeno delo. Sklep o odmeri nagrade je sklep konstitutivne narave (šesti odstavek 104. člena ZFPPIPP), to pa pomeni, da upravitelj do izdaje sklepa iz tega naslova še ne pridobi nobene pravice. Pravni učinki nastopijo v sferi pravnega položaja upravitelja takrat, ko sodišče s sklepom odloči o njegovem predlogu za odmero nagrade. Za stanje, ki nastane kasneje, je treba uporabiti novo pravilo ali nov (noveliran) predpis, v konkretnem primeru torej Pravilnik 2015. Ker se je stečajni postopek začel, ni pa še bil zaključen, je Pravilnik 2015 lahko podlaga za odmero nagrade upravitelju za tista opravila, ki so bila opravljena po začetku veljavnosti tega Pravilnika, torej po 3. 1. 2015_._

12. Glede na navedeno je višje sodišče zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožbi upravitelja ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Nadomestilo je dodatno odmerjeno po 3. točki četrtega odstavka 103. člena ZFPPIPP in po VI. točki prvega odstavka 7. člena Pravilnika 2015_._ Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.