Jedro

Očitno gre za vročitev, ki je skladna pravu zaprošene države, saj sicer sodišče v Stuttgartu ne bi označilo na obrazcu, da je bila vročitev opravljena. Iz potrdila izhaja, da je bila vročitev opravljena na naslovu tožene stranke. Pritožbene trditve v zvezi s tem so le pavšalne in ugotovitev prvostopenjskega sodišča o pravilni vročitvi tožbe ne omajejo.

Izrek

I. Pritožba zoper sodbo se zavrne in se izpodbijana zamudna sodba potrdi.

II. Pritožba zoper sklep z dne 19. 11. 2021 se zavrže. III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 836,25 EUR stroškov pritožbenega postopka v roku 15-tih dni od prejema te odločbe, od tedaj dalje do plačila skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo v plačilo 55.033,90 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 5. 2019 do plačila, zavrnilo zahtevek v delu, ki se nanaša na plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska 30.033,90 EUR za čas od 26. 10. 2011 do 12. 5. 2019 in od zneska 25.000,00 EUR za čas od 16. 11. 2011 do 12. 5. 2019, ter odločilo, da mora tožena stranka tožeči stranki povrniti 2.048,30 EUR stroškov postopka. S sklepom z dne 19. 11. 2021 je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo v plačilo še 1.600,64 EUR stroškov postopka tožeče stranke.

2. Tožena stranka se pritožuje „iz vseh pritožbenih razlogov“. Navaja, da ji tožba ni bila nikoli vročena, pravilna vročitev pa je temeljni pogoj za izdajo zamudne sodbe. Tudi zamudna sodba ji ni bila nikoli vročena, z njo se je seznanila preko (kasnejše) vročitve sklepa o odmeri stroškov postopka z dne 19. 11. 2021. Izdaja zamudne sodbe predstavlja hudo kršitev načela kontradiktornosti in je posledično absolutno neveljavna. Pri vročanju v tujino je treba upoštevati procesno zakonodajo tistega pravnega sistema, kamor se vroča pisanje. Ta pravila očitno niso bila upoštevana, saj vročitev tožbe in zamudne sodbe sploh ni bila opravljena oziroma ni bila opravljena na pravi naslov. Posledično je neveljaven tudi sklep o odmeri stroškov. Kolikor bi bila dana možnost kontradiktornega sodelovanja v postopku, obstaja realna verjetnost, da bi bil izid postopka drugačen, posledično bi bila drugačna tudi odločitev o stroških. Tožba tudi ni sklepčna, saj premoženje, ki ga tožnik zatrjuje kot premoženjski premik, ni prešlo v premoženje tožene stranke, temveč v premoženje tretje osebe, za katero je tožena stranka delovala le na podlagi pogodbe o poslovnem sodelovanju. Tožba ni notranje konsistentna. Iz priloženih listinskih dokazov ne izhaja, da bi premoženje prišlo v imetništvo tožene stranke, kar bi jo pasivno legitimiralo.

3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo poudarja, da je bila tožba vročena na registriran poslovni naslov tožene stranke preko Okrožnega sodišča v Stuttgartu in predlaga, naj sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

4. Pritožba zoper sodbo ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo in jasno utemeljilo, da so podani vsi pogoji iz 318. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) za izdajo zamudne sodbe: tožena stranka, kateri je bila tožba pravilno vročena v odgovor, nanjo v zakonskem roku 30-tih dni (prvi odstavek 277. člena ZPP) ni odgovorila, utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz navedb v tožbi in dejstva, na katera tožeča stranka opira tožbo, niso v nasprotju s tožbi priloženimi dokazi ali splošno znanimi dejstvi, pa tudi za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, ne gre.

6. Pravilno je stališče pritožbe, da je bilo treba tožbo toženi stranki v odgovor vročiti po pravilih tujega prava. Kadar je treba v civilnih zadevah poslati sodno pisanje iz ene države članice v drugo državo članico EU z namenom vročitve v drugi državi članici, se uporablja Uredba (ES) št. 1393/20071. Skladno z navedeno Uredbo je sodišče za vročitev zaprosilo pristojno sodišče v Stuttgartu, ki je bilo dolžno samo vročiti pisanje ali poskrbeti za vročitev v skladu z nemškim pravom - pravom zaprošene države članice (7. člen Uredbe (ES) št. 1393/2007). Okrožno sodišče v Stuttgartu je na podlagi 10. člena Uredbe na standardiziranem obrazcu sestavilo potrdilo o izpolnitvi formalnosti vročanja, potrdilo je, da je bilo sodno pisanje vročeno z uporabo poštnih storitev. Očitno gre za vročitev, ki je skladna pravu zaprošene države, saj sicer sodišče v Stuttgartu ne bi označilo na obrazcu, da je bila vročitev opravljena. Iz potrdila izhaja, da je bila vročitev opravljena na naslovu tožene stranke. Pritožbene trditve v zvezi s tem so le pavšalne in ugotovitev prvostopenjskega sodišča o pravilni vročitvi tožbe ne omajejo. Ravno nasprotno, saj tožena stranka priznava, da je prejela sklep z dne 19. 11. 2021, iz potrdila o vročitvi pisanja (list. št. 70 spisa) pa izhaja, da je bil sklep toženi stranki vročen na istem naslovu in na enak način (z uporabo poštnih storitev), kot je bila vročena tožba. Zakaj naj bi prejela le eno sodno pisanje drugega pa ne, tožena stranka ne pojasni. Očitno neutemeljene so tudi trditve, da nikoli ni prejela zamudne sodbe, saj ji je bila poslana skupaj s sklepom z dne 19. 11. 2021. 7. Tožeča stranka je v tožbi v bistvenem navedla, da je kot naložbo kupila zlate palice in se s pravno prednico tožene stranke dogovorila, da jih (fizično) ne prevzame, pač pa ji bo pravna prednica tožene stranke, ko jo bo (tožeča stranka) pozvala, v roku 30-tih dni izplačala aktualno vrednost zlatih palic. V spis je vložila dokaze, in sicer potrdila o dvigih gotovine, potrdilo o nakupu plemenitih kovin/plačilu z dne 26. 10. 2011, izjavo A. A. o nabavi vrednostnih papirjev, dopis „izplačilo protivrednosti“ B. B., izpiske iz sodnega registra in dopis tožene stranke „izplačilo protivrednosti“ z dne 26. 2. 2020. Priloženi dokazi v ničemer ne nasprotujejo tožbenim trditvam, niti niso v nasprotju s splošno znanimi dejstvi.

8. Vsa v tožbi navedena dejstva se zaradi odsotnosti odgovora na tožbo, izhajajoč iz afirmativne litiskontestacije, štejejo za neprerekana in zato za nesporna (214. člen ZPP). Prej povzeta v tožbi zatrjevana dejstva utemeljujejo tožbeni zahtevek. Iz njih izhaja, da sta pravdni stranki v obligacijskem razmerju: tožeča stranka je s pravno prednico tožene stranke sklenila dogovor (pogodbo), da ji bo na njen poziv v 30-ih dneh plačala protivrednost zlatih palic. Skladno z 9. členom Obligacijskega zakonika (OZ) so dolžni udeleženci v obligacijskem razmerju izpolniti svojo obveznost; ta ugasne le ob soglasni volji udeležencev obligacijskega razmerja ali na podlagi zakona. Tožena stranka mora zato tožeči stranki prevzeto obveznost izpolniti pošteno v vsem, kot se glasi (prvi odstavek 239. člena OZ).

9. Z navedbami, da je tožena stranka delovala le v vlogi posrednika, pritožba v resnici izpodbija navedbe tožeče stranke o dejstvih, kar ni dovoljeno, saj se zamudna sodba ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 338. člena ZPP). Kje so bile zlate palice shranjene, ni relevantno za odločitev.

10. Ker niso podani ne v pritožbi uveljavljani ne pritožbeni razlogi, na katere pazi višje sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zoper zamudno sodbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko odločitev o glavni stvari (353. člen ZPP).

11. Pritožba zoper sklep z dne 19. 11. 2021 je prepozna.

12. Sklep je bil toženi stranki vročen 26. 1. 2022, rok za pritožbo zoper sklep je 15 dni od vročitve (drugi odstavek 363. člena ZPP) in se je iztekel 10. 2. 2022, tožena stranka pa je pritožbo oddala priporočeno na pošto 16. 2. 2022. Če je pritožba vložena po poteku zakonskega roka zanjo, jo skladno s 343. členom ZPP zavrže že sodišče prve stopnje, sicer pa pritožbeno sodišče (prvi odstavek 346. člena ZPP).

13. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavek 165. člena in prvem odstavku 154. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, mora tožeči stranki povrniti potrebne (155. člen ZPP) stroške pritožbenega postopka. Te je višje sodišče odmerilo na podlagi stroškovnika na koncu odgovora na pritožbo in skladno z Odvetniško tarifo (OT). Priznalo je 1125 točk za odgovor na pritožbo po tar. št. 22/1 OT, materialne stroške po 11. členu OT in 22 % DDV. Glede na vrednost točke 0,6 EUR navedeni stroški znašajo 836,25 EUR. Ostalih priglašenih stroškov ni priznalo, ker so že zajeti v priznanih odvetniških stroških.

1 Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in sveta z dne 13. 11. 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah („vročanje pisanj“) in razveljavitvi uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000.