Jedro

Ker je premestitev javnega uslužbenca mogoča le na ustrezno delovno mesto, za katero izpolnjuje predpisane pogoje in ga je sposoben opravljati, tožnik pa ob izdaji sklepa o premestitvi ni imel opravljenega strokovnega izpita, ki je določen kot eden izmed pogojev za imenovanje na mesto inšpektorja, sklep o premestitvi ni zakonit.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Stranki sami nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Revizija se ne dopusti.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep Vlade Republike Slovenije, Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja z dne 11. 10. 2006 in sklep Ministrstva za notranje zadeve, Policije in Ministrstva za notranje zadeve z dne 31. 8. 2006 (1. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožniku povrne stroške postopka v višini 1.137,91 EUR v osmih dneh po pravnomočnosti te sodbe, odtlej dalje pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila (2. točka izreka).

Zoper takšno sodbo se pritožuje tožena stranka zaradi nepravilne uporabe materialnega prava in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in tožbeni zahtevek zavrne, tožniku pa naloži plačilo stroškov tožene stranke z zakonitimi zamudnimi obrestmi, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da razsodi, da se v sklepu Ministrstva za notranje zadeve, Policije z dne 31. 8. 2006 datum premestitve z dne 15. 9. 2006 spremeni v 27. 11. 2007, ter da se v preostalem delu tožbeni zahtevek zavrne ter odloči o stroških postopka skladno z načelom uspeha v pravdi. Navaja, da je res, da se na delovnem mestu inšpektorja, na katerega je bil premeščen tožnik z izpodbijanim sklepom, zahtevajo trije izpiti, in sicer državni izpit iz javne uprave, strokovni izpit za inšpektorja in strokovni izpit iz upravnega postopka. Državni izpit iz javne uprave je bil tožniku priznan na podlagi 194. člena ZJU. Ob premestitvi na novo delovno mesto tožnik ni imel opravljenega izpita iz upravnega postopka in inšpektorskega izpita. Opravljen strokovni izpit za inšpektorja ni pogoj, ki mora biti izpolnjen takoj ob premestitvi, ker določba 2. odstavka 12. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru določa, da je lahko ne glede na določbo 1. odstavka istega člena, za inšpektorja imenovana oseba, ki nima strokovnega izpita za inšpektorja, če ima opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka. Vendar pa določa tudi, da lahko inšpektor, ki nima strokovnega izpita za inšpektorja, opravlja posamezna strokovna dejanja na področju inšpekcijskega nadzora, kar pomeni, da je lahko tožnik, ki ob premestitvi ni imel opravljenih vseh zahtevanih izpitov, opravljal določena opravila na tem delovnem mestu, ki niso predstavljala odločanje v upravnem postopku. Tožnik je opravil izpit iz upravnega postopka dne 12. 11. 2007, kar pomeni, da je v času, ko je sodišče prve stopnje odločalo o zadevi, izpolnjen pogoj za zasedbo delovnega mesta, na katerega je bil premeščen z izpodbijanim sklepom. Ker je bila premestitev tožnika izpeljana po predpisanem postopku, bi glede na to, da je imel tožnik v času odločanja sodišča prve stopnje o izpodbijanih sklepih že opravljen izpit iz upravnega postopka, moralo odločiti, da začne izpodbijana premestitev učinkovati z dnem, ko je tožnik izpolnil pogoj oziroma opravil izpit iz upravnega postopka oziroma, da se datum premestitve 15. 9. 2006 spremeni v datum 12. 11. 2007, ko je tožnik opravil izpit. Priglaša pritožbene stroške.

Tožnik je v odgovoru na pritožbo prerekal navedbe tožene stranke in predlagal, da se pritožba kot neutemeljena zavrne, toženi stranki pa se naloži plačilo dodatnih pravdnih stroškov. Navaja, da je 2. odstavek 12. člena ZIN za opravljanje nalog inšpekcijskega nadzora določal, da je lahko za inšpektorja imenovana oseba, ki nima strokovnega izpita za inšpektorja, če ima opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka. Ker ob premestitvi ni imel opravljenega niti strokovnega izpita iz upravnega postopka, ni mogel postati inšpektor, niti ni mogel biti imenovan za inšpektorja po določbah ZIN. Zato je sklicevanje tožene stranke na 3. in 4. odstavek 12. člena ZIN, ki opredeljuje rok, v katerem mora inšpektor opraviti strokovni izpit, in naloge, ki jih lahko v tem času opravlja, neutemeljeno. Obe določbi se namreč nanašata na osebo, ki je bila kljub temu, da še nima strokovnega izpita, že imenovana za inšpektorja na podlagi ZIN, kar pa tožnik ni bil. Meni, da dejstvo, da je dne 12. 11. 2007 opravil izpit iz upravnega postopka, za presojo izpolnjevanja pogojev za zasedbo delovnega mesta in zakonitosti sklepa o premestitvi, izdanega dne 31. 8. 2006, popolnoma nepomembno. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov in pri tem pazilo na absolutno bistvene kršitve določb postopka, kot mu to določa določba 2. odstavka 350. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP – Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) in na pravilno uporabo materialnega prava. Na podlagi navedenega preizkusa je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev pravil postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje in na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo.

Pritožbeno sodišče soglaša z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje ter dokazno oceno izvedenih dokazov. V zvezi s pritožbenimi navedbami, ki so odločilnega pomena, pa še dodaja: Iz izvedenega dokaznega postopka izhaja, da je bil tožnik s sklepom generalnega direktorja Policije z dne 31. 8. 2006 premeščen v Ministrstvo za notranje zadeve, Inšpektorat Republike Slovenije za ... in sicer na uradniško delovno mesto inšpektorja. Pred sporno premestitvijo je bil tožnik zaposlen v Ministrstvu za notranje zadeve, Policiji ... in sicer na delovnem mestu višjega kriminalističnega inšpektorja, v uradniškem nazivu V. stopnje „višji kriminalistični inšpektor II“. Tožnik je bil premeščen v okviru Ministrstva za notranje zadeve na Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve na uradniško delovno mesto inšpektorja, ki se opravlja v uradniškem nazivu V. stopnje „inšpektor II“. Za delovno mesto, kamor je bil tožnik premeščen, se kot posebni pogoj zahteva tudi državni izpit iz javne uprave, strokovni izpit za inšpektorja ter strokovni izpit iz upravnega postopka. Ob izdaji izpodbijanega sklepa z dne 31. 8. 2006 o premestitvi na Inšpektorat Republike Slovenije za ... tožnik ni imel opravljenega strokovnega izpita za inšpektorja, prav tako pa ni imel opravljenega izpita iz upravnega postopka.

Po določbi 2. odstavka 147. člena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU, Ur. l. RS št. 56/2002 in nadaljnji) je premestitev mogoča na ustrezno delovno mesto, za katero javni uslužbenec izpolnjuje predpisane pogoje in ga je sposoben opravljati. V skladu z določbo 12. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN – Ur. l. RS, št. 56/2002) je bila za inšpektorja lahko imenovana oseba, ki ima univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo, najmanj pet let delovnih izkušenj in strokovni izpit za inšpektorja. Drugi odstavek 12. člena ZIN določa, da je ne glede na določbo prejšnjega odstavka za inšpektorja lahko imenovana oseba, ki nima strokovnega izpita za inšpektorja, če ima opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka. Tožnik ob izdaji izpodbijanega sklepa ni imel opravljenega strokovnega izpita iz upravnega postopka, kar pomeni, da ob izdaji izpodbijanih sklepov o premestitvi ni izpolnjeval vseh z zakonom predpisanih pogojev za imenovanje na mesto inšpektorja. Ker je premestitev na ustrezno delovno mesto mogoča le, če javni uslužbenec izpolnjuje predpisane pogoje, tožnik pa teh pogojev ni izpolnjeval, zato je sklep Ministrstva za notranje zadeve z dne 31. 8. 2006 nezakonit in posledično je nezakonit tudi sklep Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi Republike Slovenije z dne 11. 10. 2006, s katerim je bila zavrnjena tožnikova pritožba. Ker je za zakonitost premestitve odločilno izpolnjevanje pogojev ob izdaji izpodbijanega sklepa (dne 31. 8. 2006) in ne kasneje, so neutemeljene pritožbene navedbe, da je tožnik izpit iz upravnega postopka opravil več kot leto dni kasneje (dne 27. 11. 2007).

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, za kar je imelo podlago v določbi 353. člena ZPP.

Pritožbeno sodišče je odločilo, da tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške iz razloga, ker s pritožbo ni uspela, tožnik pa svoje, ker odgovor na pritožbo ni pripomogel k rešitvi zadeve (1. odstavek 165. člena ZPP).

V tej zadevi ne gre za nobenega od primerov iz 1. do 4. točke 31. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS št. 2/2004 in 10/2004), v katerih je revizija dovoljena že na podlagi zakona, zato je pritožbeno sodišče v skladu s 5. točko 31. člena ZDSS-1 in določbo 32. člena ZDSS-1 odločiti tudi o tem, ali bo revizijo dopustilo. V skladu s 1. odstavkom 32. člena ZDSS-1 sodišče druge stopnje dopusti revizijo v primeru, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju (1. alinea 1. odstavka 32. člena ZDSS-1), ali če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo (2. alinea 1. odstavka 32. člena ZDSS-1). V obravnavani zadevi ne gre za nobenega od teh primerov, zaradi tega je pritožbeno sodišče sklenilo, da revizije v zvezi s premestitvijo ne dopusti.