23. 9. 2010

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Tadeja Lončariča, Cirkovce, ki ga zastopa Peter Peče, odvetnik v Mariboru, na seji 23. septembra 2010

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sodbo Okrajnega sodišča v Domžalah št. ZSV 48/2009 z dne 27. 2. 2009 v zvezi s plačilnim nalogom Postaje prometne policije Ljubljana št. 91014360 z dne 30. 10. 2008 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 9., 18., 26., 56.a in 65. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 17/08, 21/08 – popr. in 108/09) in Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 56/08 – uradno prečiščeno besedilo, 58/09 in 36/10) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

Pritožnik izpodbija sodbo Okrajnega sodišča v Domžalah, s katero je bila kot neutemeljena zavrnjena zahteva za sodno varstvo, vložena zoper plačilni nalog prekrškovnega organa. Zatrjuje kršitev 2., 23., 25., 27., 29., 33. in 34. člena Ustave ter 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – EKČP). Predlaga izjemno obravnavo ustavne pritožbe. Pritožnik oziroma pobudnik vlaga tudi pobudo za oceno ustavnosti 9., 18., 26., 56.a in 65. člena Zakona o prekrških (ZP-1) ter Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1), in sicer glede celotne ureditve glob, zlasti glede členov 32, 113, 130, 237, 239 ter 233 v zvezi z uvajanjem koncepta objektivne odgovornosti. Zatrjuje neskladje z načelom sorazmernosti, načelom pravne varnosti, domnevo nedolžnosti in s pravico do učinkovitega pravnega sredstva.

Po prvem odstavku 55.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS) ustavna pritožba ni dovoljena, če ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki bi imela hujše posledice za pritožnika. Po četrti alineji drugega odstavka istega člena se šteje, da gre za tak primer, če gre za posamične akte, izdane v zadevah prekrškov. Za taka akta gre v zadevi pritožnika. Pritožnik predlaga izjemno obravnavo ustavne pritožbe skladno s tretjim odstavkom 55.a člena ZUstS. Po tej določbi bi šlo za posebej utemeljen primer, če bi šlo za odločitev o pomembnem ustavnopravnem vprašanju, ki bi presegalo pomen konkretne zadeve. Tega pogoja pritožnik ni izkazal. To, da je hkrati vložil tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti navedenih predpisov, samo po sebi izjemne obravnave še ne utemelji. Zato ustavna pritožba ni dovoljena in jo je Ustavno sodišče zavrglo (1. točka izreka).

Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora pobudnik izkazati, da bo morebitna ugoditev pobudi privedla do izboljšanja njegovega pravnega položaja.

Pravni interes pobudnika za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih določb je temeljil na hkrati vloženi ustavni pritožbi, ki jo je Ustavno sodišče kot nedovoljeno zavrglo. Glede na to morebitna razveljavitev izpodbijanih določb v zadevi pobudnika ne bi več mogla učinkovati. To pomeni, da pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za presojo ustavnosti izpodbijanih predpisov. Zato je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo (2. točka izreka).

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in tretje alineje prvega odstavka 55.b člena v zvezi s četrto alinejo drugega odstavka 55.a člena ZUstS v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik

Predsednik