Jedro

Ker sta bili zemljiškoknjižni dovolili pravnomočno razveljavljeni zaradi tožničine uveljavitve predkupne pravice, je vknjižba lastninske pravice toženkinih pravnih prednic materialnopravno neveljavna. Zato je tožeča stranka aktivno legitimirana za izbrisno tožbo, saj predstavlja izpodbijana vknjižba kršitev njene zakonite predkupne pravice.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi odločba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje ni dopustilo stranske intervencije I. H. na strani tožene stranke. Ugotovilo je, da je vknjižba lastninske pravice tožene stranke na nepremičnini, ID znak ..., do 123/1000 neveljavna in odredilo njen izbris ter vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Tožbeni zahtevek za vrnitev navedene nepremičnine v posest tožeče stranke je zavrnilo. Toženi stranki je naložilo, da tožeči povrne pravdne stroške v višini 3.244,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Tožena stranka in I. H. se skupaj pritožujeta zoper I., II., III in V. točko izreka. Navajata, da je sklep o zavrnitvi stranske intervencije v nasprotju z listinami v spisu. Tožena stranka in I. H. sta 14. 10. 2009 sklenila prodajno predpogodbo, s katero se je družba A. A., premoženjsko svetovanje, d. o. o. (sedaj M., d. o. o.) zavezala v roku treh dni po vpisu lastninske pravice pri solastniškem deležu do 123/1000 na nepremičnini z ID znakom ... v korist in na ime družbe A. A., premoženjsko svetovanje, d. o. o., z I. H. skleniti kupoprodajno pogodbo za navedeni solastniški delež. Izpodbijana sodba vpliva na pravni položaj I. H., v skladu s sklepom Višjega sodišča v Mariboru I Cp 854/2012 z dne 27. 9. 2012 je izkazan njegov pravni interes za zavrnitev tožbenega zahtevka. Odločitev sodišča je v nasprotju z 243. členom ZZK-1, saj aktivna legitimacija tožeče stranke ni podana. Tožeča stranka namreč ne razpolaga z listino, ki bi bila sposobna za vknjižbo njene lastninske pravice na navedeni nepremičnini, niti ni oškodovana v pravici, ki se vpisuje v zemljiško knjigo. Vknjižba lastninske pravice na podlagi zemljiškoknjižnih dovolil iz sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani VI Pg 530/2009 z dne 6. 1. 2012 ni izvršljiva. Okrožno sodišče v Ljubljani je s sodbo in sklepom VII Pg 5054/2010 z dne 9. 12. 2011 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 954/2012 z dne 11. 10. 2012 kupoprodajno pogodbo z dne 22. 12. 2004 med A. A. kot kupcem in družbo L. K. d. d., kot prodajalcem, pravnomočno razveljavilo. Vknjižba lastninske pravice na A. A. na nepremičnini z ID znakom ... je tako pri deležu do 96500/1000000 neveljavna. Pritožnika se sklicujeta tudi na sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 38/2007 z dne 3. 12. 2009 in predlagata razveljavitev izpodbijanega dela sodbe ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Tožena stranka je odgovorila na pritožbo in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožena stranka je v zemljiški knjigi vpisana kot lastnica idealnega deleža 123/1000 nepremičnine z ID znakom ... (v nadaljevanju nepremičnina) in je pravna naslednica družb O., d. o. o., in P., d. o. o. A. A. je s kupoprodajno pogodbo 30. 12. 2004 (v nadaljevanju Pogodba z dne 30. 12. 2004, priloga A 9) prodala družbi O., d. o. o., solastniški delež 48.250/1.000.000 nepremičnine. S kupoprodajno pogodbo 14. 12. 2007 (v nadaljevanju Pogodba z dne 14. 12. 2007, priloga A 4) je A. A. prodala družbi A. A., premoženjsko svetovanje, d. o. o., solastniški delež 74.750/1.000.000 nepremičnine. Zaradi kršitve predkupne pravice tožeče stranke iz tretjega odstavka 66. člena SPZ je Okrožno sodišče v Ljubljani s sodbo VI Pg 530/2009 z dne 6. 1. 2012 pravnomočno razveljavilo obe pogodbi, A. A. pa je naložilo, da s tožečo stranko sklene kupoprodajni pogodbi za idealni delež 123/1000 nepremičnine pod enakimi pogoji, kot izhajajo iz razveljavljenih kupoprodajnih pogodb z dne 30. 12. 2004 in 14. 12. 2007. 6. Pritožbena navedba, da aktivna legitimacija tožeče stranke ni podana, ni utemeljena. Ker sta bili zemljiškoknjižni dovolili iz Pogodbe z dne 30. 12. 2004 in Pogodbe z dne 14. 12. 2007 pravnomočno razveljavljeni zaradi tožničine uveljavitve predkupne pravice,(1) je vknjižba lastninske pravice toženkinih pravnih prednic materialnopravno neveljavna. Zato je v skladu s prvim odstavkom 243. člena ZZK-1 tožeča stranka aktivno legitimirana za izbrisno tožbo, saj predstavlja izpodbijana vknjižba kršitev njene zakonite predkupne pravice. Na podlagi pravnomočne sodbe VI Pg 530/2009 z dne 6. 1. 2012 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 460/2012 z dne 8. 4. 2014 je torej izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 243. člena ZZK-1. Omenjena sodba predstavlja v skladu s peto točko prvega odstavka 40. člena ZZK-1 listino, ki je podlaga za vknjižbo lastninske pravice tožeče stranke na nepremičnini. Posledično ni utemeljena pritožbena navedba, da vknjižba lastninske pravice tožeče stranke na podlagi sodbe VI Pg 530/2009 ni izvršljiva. Že sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da sklicevanje na zadevo VII Pg 5054/2010 v konkretnem postopku ni pravno relevantno, zaradi česar se pritožnika neutemeljeno sklicujeta na sodbo Vrhovnega sodišča z opr. št. II Ips 38/2007 z dne 3. 12. 2009. 7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka v konkretnem primeru odvisna od pravnomočne ugotovitve v zadevi VI Pg 530/2009, da je vknjižba lastninske pravice toženkinih pravnih prednic na nepremičnini materialnopravno neveljavna. I. H. pa je utemeljeval svoj pravni interes s sklicevanjem na sklenjeno prodajno predpogodbo s toženkinima pravnima prednicama A. A. ter družbo A. A., premoženjsko svetovanje, d. o. o. (priloga B 24). To pa pomeni, da se njegov intervencijski interes nanaša na zadevo VI Pg 530/2009, kjer pa je bilo z učinkom pravnomočnosti odločeno v škodo tožene stranke. Posledično je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo njegov predlog za udeležbo v postopku in je zato neutemeljeno pritožbeno sklicevanje na sklep Višjega sodišča v Mariboru I Cp 854/2012 z dne 27. 9. 2012. 8. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pa niso podani razlogi, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

9. Ker pritožnika s pritožbo nista uspela, sta dolžna sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZPP). Predlog tožeče stranke za povrnitev stroškov pritožbenega postopka ni utemeljen, saj pritožbenih stroškov ni specificirala v skladu z drugim odstavkom 163. člena ZPP.

Op. št. (1): Primerjaj tretjo točko drugega odstavka 243. člena ZZK-1.