Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica od toženca terja povračilo vlaganj, ki jih je kot najemnica izvedla v poslovnem prostoru toženca kot najemodajalca, da je lahko opravljala bančno dejavnost. 2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice za plačilo 206.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne vložitve tožbe dalje do plačila (I. točka izreka) ter tožnici naložilo povrnitev pravdnih stroškov toženca (II. točka izreka).

3. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožničino pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Zoper takšno odločitev tožnica vlaga predlog za dopustitev revizije. V njem predlaga, da se revizija dopusti glede vprašanj: "Ali je v konkretnem primeru materialnopravno pravilna odločitev sodišča, da se je tožeča stranka (domnevno) konkludentno odpovedala uveljavljanju verzijskega zahtevka zoper toženo stranko zaradi povečanja vrednosti nepremičnine (48. člen SPZ), ki je bila predmet Najemne pogodbe, čeprav izrecno takšne volje ni nikoli izjavila in je bila tožeča stranka zato posledično neupravičeno obogatena? Ali je v konkretnem primeru materialnopravno pravilno, da je sodišče v Izpodbijani sodbi tolmačilo pogodbeno voljo brez izvedbe s strani strank predlaganih dokazov, pri čemer je sodišče v Izpodbijani sodbi tolmačilo (domnevno) voljo strank na način, da je zavzelo stališče, da se je tožeča stranka domnevno konkludentno odpovedala svoji zakonski pravici iz 48. člena SPZ, čeprav je slednja to izrecno zanikala? Ali je pravilno materialnopravno stališče sodišča v Izpodbijani sodbi, da je bilo v konkretnem primeru standardu obrazloženosti sodne odločbe zadoščeno, čeprav dokazna ocena sodišča ni bila vestna, skrbna, razumna, dosledna ter analitično - sintetična, saj sodišče (večine) predlaganih dokazov s strani strank sploh ni izvajalo ter so dejanske ugotovitve sodišča tako očitno napačne, da je podana kršitev prepovedi sodniške samovolje oziroma arbitrarnosti in je sodišče kršilo načelo proste presoje dokazov?"

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). V konkretni zadevi glede na odločitev nižjih sodišč zastavljena vprašanja tem merilom ne ustrezajo. Pogoji za dopustitev revizije niso izpolnjeni, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).