Jedro

Sodišče ima v določbi 287. člena ZPP pravno podlago, da dokaznim predlogom ugodi ali jih zavrne, zato vsaka zavrnitev dokaznega predloga ne predstavlja bistvene kršitve pravil postopka.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne v ponovno obravnavo sodišču prve stopnje.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano sodbo je sodišče razsodilo, da je tožena stranka (v nadaljevanju toženka) dolžna plačati tožeči stranki znesek 15.262,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 7. 2021 dalje do plačila (točka I. izreka), v presežku tožbeni zahtevek zavrnilo (točka II. izreka) ter odločilo, da je toženka dolžna tožniku povrniti 41,25% njenih potrebnih pravdnih stroškov, tožnik pa je dolžan toženki povrniti 58,75% njenih potrebnih pravdnih stroškov (točka III. izreka).

2.Toženka vlaga pritožbo zaradi vseh razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Navaja, da je sodišče uporabilo izvedensko mnenje gradbene stroke, čeprav je imela toženka določene pripombe, ker je izvedenec naredil mnenje le na izjavah tožnika in prič, ni pa naredil ogleda kraja škodnega dogodka. Če bi tožnik menil, da mu preti nevarnost, bi moral delo odkloniti ter zahtevati od nadrejenega, da izčrpa vodo iz kanala. Tožnik si je sam odredil, kako bo delo opravljal, in na kak način. Toženka meni, da je tožnik sam odgovoren za nastanek nezgode. V vsakem primeru pa je veliko prispeval, da je do nezgode prišlo, ker je bil nepreviden in nepazljiv. Sodišče bi moralo vse te argumente preučiti ter upoštevati sokrivdo vsaj v višini 30%. Pritožuje se tudi zoper višino prisojene odškodnine in meni, da je sodišče previsoko odmerilo odškodnino za bolečine in zmanjšanje življenjskih aktivnosti. Iz izvedenskega mnenja izhaja, da je narejeno brez pregleda tožnika ter dodatne medicinske dokumentacije. Tožnik ni predložil dokumentacije, ki jo je toženka zahtevala. In sicer medicinsko dokumentacijo za deset let pred nezgodo. Toženka meni, kar posredno izhaja že iz priložene dokumentacije in kakor je navedel izvedenec, da je imel tožnik že pred nezgodo več poškodb desne noge. Iz osnovne medicinske dokumentacije izhaja, da je tožnik utrpel le zvin desnega kolena. Kasneje so se pričele dodajati še ostale diagnoze, ki pa niso povezane s poškodbo z dne 6. 9. 2018. Nadalje meni toženka, da je glede na diagnozo ob sami nezgodi in o poteku zdravljenja, prisojena odškodnina za bolečine zelo pretirana glede na izvedensko mnenje in sodno prakso. Tožnik je imel določene nevšečnosti med zdravljenjem, vendar je večina bolečin srednje hudih in lahkih, posledica prejšnjih poškodb in bolezenskih stanj. Enako ugovarja glede odškodnine za zmanjšanje življenjskih aktivnosti. Tožnik ima posledice, vendar te ne izhajajo iz poškodbe z dne 6. 9. 2018, temveč iz prejšnjih poškodb. To, da tožnik ni bil na pregledu pri izvedencu medicinske stroke in ni priložil zahtevane medicinske dokumentacije, ne more biti v škodo tožene stranke.

3.Tožnik v odgovoru na pritožbo zavrača pritožbene očitke ter se zavzema za potrditev sodbe sodišča prve stopnje.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je zavarovanec toženke odgovoren za škodni dogodek, ker ni ravnal s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, na način, ki bi, glede na razmere, omogočil tožniku varno delo1 ter tožniku za utrpelo nematerialno škodo prisodilo skupni znesek 15.262,50 EUR (ob upoštevanju odbitne franšize).

6.Med pravdnima strankama ni več sporno, da se je tožnik poškodoval v škodnem dogodku dne 6. 9. 2018 na delovnem mestu pri svojem delodajalcu, ki je zavarovanec toženke. Še vedno je sporna odgovornost za nastali škodni dogodek ter višina odškodnine. Bistveni pritožbeni razlog pa je v očitku, da je sodišče kršilo pravico toženke do izjave ter, da je zaradi neizvedbe vseh predlaganih dokazov nepopolno in nepravilno ugotovilo dejansko stanje glede obsega in vrste poškodb, ki jih je tožnik utrpel v obravnavanem škodnem dogodku, ter da je posledično z odmero previsoke odškodnine, zmotno uporabilo materialno pravo.

7.Sodišče druge stopnje v pritožbenem preizkusu ugotavlja, da je potrebno pritrditi toženkinemu konkretiziranemu očitku, da je bila v postopku pred sodiščem prve stopnje kršena njena pravica do izjave iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Že v odgovoru na tožbo je namreč toženka predlagala vpogled v original ambulantne kartoteke tožnika (na list. št. 26 v spisu). Izrecno je navedla, da naj ambulantno kartoteko predloži tožnik, ker jo bo za izdelavo izvedenskega mnenja vpogledal izvedenec. Nato je na izdelano izvedensko mnenje podala pripombe, ker izvedenec pri izdelavi mnenja ni upošteval podatkov iz tožnikovega osebnega zdravstvenega kartona.

8.Sodišče ima v določbi 287. člena ZPP pravno podlago, da dokaznim predlogom ugodi ali jih zavrne2, zato vsaka zavrnitev dokaznega predloga ne predstavlja bistvene kršitve pravil postopka. Zavrnitev dokaznega predloga pa mora biti ustrezno obrazložena, kar pomeni, da mora sodišče pojasniti razloge neprimernosti, nepotrebnosti ali nerelevantnosti predlaganega dokaza.

9.Sodišče prve stopnje je na zadnjem naroku le pavšalno zavrnilo ostale dokazne predloge kot nepotrebne, zato je pritožbena graja pravočasna. V točki 21 obrazložitve izpodbijane sodbe pa navedlo, da "je izvedenec izvedensko mnenje izdelal brez osebnega pregleda tožnika, ker se ta ni odzval vabilu, prav tako ni imel vpogleda v medicinsko dokumentacijo tožnika za obdobje deset let pred škodnim dogodkom, kar pa po presoji sodišča ni bistveno vplivalo na izdelavo izvedenskega mnenja." Takšna zavrnitev izvedbe dokaza ostaja pavšalna3.

10.Toženka je namreč tudi v pripravljalni vlogi (na list. št. 132), s katero je podala svoje očitke na izdelano izvedensko mnenje, navedla, da "izvedenec medicinske stroke ni vpogledal v celotno predhodno medicinsko dokumentacijo (za deset let pred nezgodo), prav tako pa ni bil dostavljen in vpogledan osebni zdravstveni karton tožnika. Izvedbo tega dokaza je ponovno substancirala z navedbami, da se, iz spisu priložene dokumentacije, sklepa, da je tožnik imel poškodbe in bolezenska stanja že pred nezgodo. Sodišče prve stopnje bo v ponovljenem postopku odpravilo ugotovljeno bistveno kršitev z navedbo ustavno dopustnih razlogov za odločitev, da se predlagani dokazi ne izvedejo ali z ustrezno dopolnitvijo dokaznega postopka.

11.Po določbi prvega odstavka 354. člena ZPP sme sodišče druge stopnje v primeru, če ugotovi, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, pa kršitve postopka glede na njeno naravo ne more samo odpraviti, sodbo sodišča prve stopnje s sklepom razveljaviti in zadevo vrniti istemu sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da glede na naravo kršitve, te ne more samo odpraviti. Razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje ne bo bistveno podaljšala trajanja sodnega postopka. Nasprotno, postopek bi se podaljšal zaradi izvedbe dokaznega postopka pred pritožbenim sodiščem, saj so bile stranke, priče ter izvedenec že zaslišani in bi bilo potrebno, zaradi zagotovitve načela neposrednosti, te dokaze ponovno izvajati. Z razveljavitvijo in vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, zato ne bo kršena pravica strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Poleg tega bi pritožbeno sodišče v nasprotnem primeru prevzelo vlogo sodišča prve stopnje, kar ni namen določbe 354. člena ZPP, saj bi bila s tem strankam odvzeta ustavna pravica do pritožbe zoper ugotovljeno dejansko stanje.

12.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se v skladu z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP pridrži za končno odločbo.

-------------------------------

1Ni poskrbel, da bi poglobitve predhodno zasuli z gramozom ali jih zaščitili s premostitvenimi elementi, da bi bila površina trda in stabilna, brez poglobitev, ki predstavljajo nevarnost padcev.

2ZPP v drugem odstavku 213. člena določa, da o tem, kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev, odloča sodišče.

3Pomeni poseg v pravico toženke do kontradiktornega postopka ter v ustavno pravico do sodnega varstva (določba 23. člena Ustave RS).

Zveza

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 213, 287, 339, 339/2, 339/2-8