Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Med ničnostnimi razlogi (1. do 5. točka 267. člena ZUP) ni razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V postopku za izrek ničnosti zato ni mogoče izpodbijati dejanskega stanja, ugotovljenega v postopku, v katerem je bila izdana odločba, katere ničnost je uveljavljana.
Pritožba se zavrne in se potdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije št. U-681/97-8 z dne 18.11.1998.
Z izpodbijano sodbo je Upravno sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 14.3.1997. Z njo je ta zavrnila njegovo pritožbo zoper odločbo Upravne enote D. z dne 28.5.1996. Z njo je bila zavrnjena tožnikova zahteva, da se izreče za nično odločba Okrajne zaplembene komisije v K. z dne 27.8.1945, s katero je bilo tožnikovemu stricu A.M.S., roj. 18.3.1900, umrlem 27.6.1975, zaplenjeno vse premoženje. V obrazložitvi sodbe sodišče navaja, da uveljavljani ničnostni razlog iz 5. točke 267. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86) ni podan. Podlaga za izdajo zaplembene odločbe sta bili 1. in 2. točka 1. člena Odloka Avnoja o prehodu sovražnikovega imetja v državno svojino, o državnem upravljanju imetja odsotnih oseb in o zasegu imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile (Uradni list DFJ, št. 2/45 - odlok). Na podlagi 4. člena odloka je predsedstvo Avnoja sprejelo Zakon o konfiskaciji imovine in izvrševanju konfiskacije (Uradni list DFJ, št. 40/45). Okrajne zaplembene komisije so bile pristojne odločati o zaplembi premoženja, ki je bilo last nemškega rajha, državljanov nemškega rajha, oziroma oseb nemške narodnosti. Možna je bila pritožba v roku 8 dni. Po 5. točki 267. člena ZUP se za nično izreče odločba, ki vsebuje tako nepravilnost, ki je po izrecni zakonski določbi razlog za ničnost. Navedeni odlok ter zakon takšne izrecne zakonske določbe ne vsebujeta. Prav tako takšne določbe glede ničnosti zaplembenih odločb ne vsebuje noben drug zakon.
Tožnik vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pokojni ni bil ne nemški državljan, ne oseba nemške narodnosti. Komisija je odločala o stvari, ki ni spadala v njeno upravno pristojnost. Ni imela pooblastila, da bi zaplenila premoženje osebi, ki ni bila nemški državljan niti oseba nemške narodnosti. Ni bila pristojna za zaplenitev premoženja jugoslovanskemu državljanu, kar je pokojnik bil. Podlaga za izdajo zaplembene odločbe nista bili prva in druga točka 1. člena odloka Avnoja. Ničnostni razlog je v tem primeru podan že po izrecni zakonski določbi in to po 1. točki 267. člena ZUP.
Pokojniku zaplembena odločba sploh ni bila vročena in pritožbe ni mogel vložiti. Predlaga, da vrhovno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zahtevku ugodi, podrejeno pa razveljavitev in vrnitev zadeve v novo odločanje.
Niti tožena stranka niti državni pravobranilec Republike Slovenije na pritožbo nista odgovorila.
Pritožba ni utemeljena.
Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev upravnega sodišča pravilna. Upravno sodišče je v izpodbijani sodbi navedlo pravilne razloge, zakaj uveljavljani ničnostni razlog po 5. točki 267. člena ZUP ni podan. Z navedenimi razlogi se strinja tudi pritožbeno sodišče. Ničnostni razlogi so v ZUP izrecno našteti. V postopku za izrek ničnosti se preizkuša le obstoj tistega od ničnostnih razlogov, ki jih opredeljuje ZUP v 1. do 5. točki 267. člena in ga uveljavlja predlagatelj ugotovitve ničnosti. Med navedenimi razlogi ni razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V postopku za izrek ničnosti odločbe glede na tako ureditev zato ni mogoče izpodbijati dejanskega stanja, ugotovljenega v postopku, v katerem je bila izdana odločba, katere ničnost je uveljavljana. Zato pritožbeno sodišče zavrača kot neutemeljene vse pritožbene ugovore o slovenski narodnosti in državljanstvu pokojnika. Nanašajo se na dejansko stanje, ugotovljeno v postopku izdaje zaplembene odločbe. Prav zato tako uveljavljano dejansko stanje, ki naj bi bilo popolnoma drugačno od tistega, na katerem temelji zaplembena odločba, tudi ne more biti podlaga za zatrjevanje novega ničnostnega razloga (1. točka 267. člena ZUP), upravne nepristojnosti in to šele v pritožbenem postopku.
Ker niso podani ne uveljavljani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi 73. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.