Jedro

Za odločitev o tem, ali je tožnik upravičen do denarne socialne pomoči v celotnem znesku, je bistveno vprašanje, ali na istem naslovu dejansko biva z osebami, ki niso družinski člani po ZSV in imajo dovolj lastnih sredstev za preživljanje, in ne le, ali ima na istem naslovu prijavljeno stalno prebivališče.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 9. 4. 2010 in št. ... z dne 11. 2. 2010 ter se mu prizna pravica do denarne socialne pomoči v višini 226,80 EUR mesečno za čas od 1. 9. 2009 do 31. 12. 2009. Obenem je odločilo, da stroški tožnika bremenijo proračun.

Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Ne strinja se z interpretacijo ustave in zakona. Meni, da mora biti tožniku zaradi uresničitve pravice do socialne varnosti zagotovljeno, da zakonsko domnevo iz 31. člena Zakona o socialnem varstvu (Ur. l. RS, št. 3/2007, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZSV) izpodbija in dokaže nasprotno. Tožniku mora biti omogočeno, da dokaže, da zgolj zaradi bivanja na istem naslovu kot njegova mama, dejansko nima prav nič nižjih stroškov bivanja, saj sam v celoti nosi in plačuje vse stroške bivanja. V dokaz tega dejstva je pravočasno predlagal zaslišanje svoje mame in sestre, kar je prvostopno sodišče neutemeljeno zavrnilo. Tožniku je bila s tem odvzeta možnost dokazovanja svojih navedb torej, da dokaže nasprotno od tistega, kar določa zakonska domneva. S tem je bila tožniku neupravičeno odvzeta tudi pravica do socialne varnosti, ki jo določa ustava. Ponovno poudarja, da zgolj zaradi bivanja na istem naslovu s svojo mamo nima popolnoma nič nižjih stroškov bivanja, saj ima vsak izmed njiju svoje stanovanje, svoje gospodinjstvo, vsak izmed njiju se ogreva na drugačen način. Poleg tega je zelo pomembno dejstvo, da je hiša dotrajana in nujno potrebna vzdrževalnih del, kot tudi adaptacije, kar pa vse nosi prav tožnik, ki dejansko živi v zelo težkih materialnih in socialnih pogojih. V nasprotnem primeru bi bilo tožnikovo stanovanje popolnoma neprimerno za bivanje. Tožnik nima z materjo nobenih stikov v smislu preživljanja ali oskrbe. Ker je mati tožniku sicer omogočila uporabo stanovanja v spodnjem delu stanovanjske hiše, sta se oba dogovorila, da bo tožnik v zameno vse stroške položnic nosil popolnoma sam in tudi za vzdrževanje hiše bo skrbel sam. Tožnik torej celotne stroške v zvezi z nepremičnino nosi popolnoma sam, kar je prvostopenjsko sodišče neupravičeno prezrlo oziroma tožniku sploh ni dopustilo, da svoje trditve podkrepi z dokazi. Prvostopenjsko sodišče je zmotno in nepopolno ugotovilo relevantno dejansko stanje, zmotno pa je uporabilo tudi materialno pravo. Ker iz izpodbijane sodbe ni razvidno, kako je sodišče v konkretnem primeru presojalo tožnikovo pravico do socialne varnosti, kot jo določa 50. člen ustave, je sodišče zagrešilo tudi bistveno kršitev določb pravnega postopka. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi oziroma podredno, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

Pritožba je utemeljena.

Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da dejansko stanje še ni popolno in pravilno ugotovljeno, posledično pa je odločitev najmanj preuranjena. Utemeljen pa je tudi očitek, da je bila tožniku s tem, ko je sodišče zavrnilo izvedbo predlaganega dokaza, odvzeta možnost, da dokaže nasprotno od tistega, ki določa zakonska domneva.

V obravnavani zadevi sta predmet presoje dokončna odločba toženca št. ... z dne 9. 4. 2010 ter prvostopno odločba št. ... z dne 11. 2. 2010, sporna pa je višina denarne socialne pomoči. S prvostopno odločbo z dne 11. 2. 2010, potrjeno z dokončno odločbo z dne 9. 4. 2010, je Center za socialno delo tožniku dodelil denarno socialno pomoč v višini 158,76 EUR mesečno za čas od 1. 9. 2009 do 31. 12. 2009, to je denarno socialno pomoč znižano za 30 %. Tožnik pa uveljavlja, da se mu prizna denarna socialna pomoč v celoti in sicer v višini 226,80 EUR brez zmanjšanja.

Pravna podlaga za razrešitev sporne zadeve je podana v ZSV, ki v 31. členu določa, da se denarna socialna pomoč ne dodeli ali se dodeli v nižjem znesku samski osebi, ki ima prijavljeno stalno ali začasno prebivališče na istem naslovu oziroma dejansko biva z osebami, ki niso družinski člani po tem zakonu in imajo dovolj lastnih sredstev za preživljanje. V primeru znižanja se od denarne socialne pomoči odšteje 30 % minimalnega dohodka, ki bi tej osebi pripadal, če ne bi imela drugih dohodkov.

Glede na takšno pravno ureditev pomeni, da se denarna socialna pomoč lahko upravičencu zniža in mu ne pripada celoten znesek denarne socialne pomoči, če ima prijavljeno stalno ali začasno prebivališče na istem naslovu oziroma dejansko biva z osebami, ki niso družinski člani po tem zakonu in imajo dovolj lastnih sredstev za preživljanje. Odločilnega pomena za odločitev o znižanju denarne socialne pomoči je torej vprašanje, ali tožnik na naslovu, kjer ima prijavljeno prebivališče, biva s svojo materjo. To vprašanje pa v konkretni zadevi še ni dovolj razčiščeno. Zgolj na podlagi dejstva, da ima tožnik prijavljeno prebivališče na istem naslovu kot njegova mati, še ni mogoče zaključiti, da tudi dejansko z njo biva. Tega pa ni mogoče zaključiti niti na podlagi dejstva, da je hiša last tožnikove matere in da položnice prihajajo na njen naslov. Šele potem, ko bo prepričljivo ugotovljeno, da tožnik biva oziroma ne biva z materjo, se bo lahko ugotavljalo, ali so dejansko porazdeljeni stroški bivanja med več oseb in da ima tožnik zaradi tega ustrezno nižje stroške bivanja ter da posledično glede na 31. člen ZSV, ni upravičen do denarne socialne pomoči v celotnem znesku.

V ponovljenem postopku bo sodišče zaradi ugotovitve relevantnih dejstev, najprej izvedlo dokaz, ki ga je predlagal tožnik. Zaslišalo bo njegovo mater in sestro in sicer o tožnikovem dejanskem bivanju, kje kdo biva, kakšni in kateri bivalni prostori so to, kje se prostori nahajajo, velikost prostorov, kjer biva tožnik v primerjavi s prostori, kjer bivata mati in stara mati, razporeditev sanitarij v hiši, in če gre torej za zaključene bivalne prostore, način ogrevanja, višina stroškov po posameznih postavkah in drugo. Obema pa bo predočilo tudi vse predložene dokaze (izjave, dokazila ustreznih institucij), vključno z ugotovitvami ogleda na domu, ki sta ga opravili delavki Centra za socialno delo ter katere prostore sta si ogledali oziroma imeli možnost ogledati in ali ima tožnik dostop do zgornjih prostorov in če ne, zakaj ga nima.

Sodišče prve stopnje bo na podlagi ugotovitev in dokazne ocene izpovedi obeh prič ter vseh ostalih dokazov, ki se nahajajo med listinsko dokumentacijo ugotovilo, ali je dejansko stanje dovolj razčiščeno. V nasprotnem primeru bo v skladu z določbo 62. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) o ugotovitvah na samem ogledu ter izrecno glede tožnikovega bivanja, zaslišalo še najmanj eno, po možnosti pa obe delavki Centra za socialno delo, zaslišalo pa jih bo tudi o tem, kdo nosi stroške bivanja oziroma plačuje položnice ter ali jima je znano, na kakšni podlagi je prišlo do pisne izjave tožnikove matere v zvezi s plačevanjem položnic.

Potem, ko bo sodišče izvedlo te dokaze, bo glede odločilnih dejstev, ali tožnik biva ali ne biva z materjo, dokazno ocenilo vsak dokaz posebej in vse skupaj in navedlo razloge za odločitev o tožnikovem tožbenem zahtevku.

Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče tožnikovi pritožbi ugodilo in v skladu z določbo 355. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pri tem pa je stroške pritožbe v skladu s 3. odstavkom 165. člena ZPP pridržalo za končno odločbo.