Jedro

Nacionalnemu sodišču je naložena obveznost, da presodi upoštevnost vprašanj Sodišču Evropske unije za rešitev spora, ki se odvija pred nacionalnim sodiščem (t. i. koneksnost oziroma revizijska sklepčnost).

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče druge stopnje je v delu, ki je relevanten za odločanje o predlogu za dopustitev revizije, pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, s katero je to ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo 39.042,86 EUR s pripadki iz naslova nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbe v televizijskih programih tožene stranke.

2. Zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka predlog za dopustitev revizije.

3. Predlagatelj v predlogu zastavlja dve vprašanji, ki naj jih Vrhovno sodišče zastavi Sodišču Evropske unije (Sodišče): - Če se v različnih sodnih postopkih, nanašajočih se na isto časovno obdobje, sprejemajo različne sodne odločitve glede višine avtorskega nadomestila, ki ga morajo monopolni kolektivni organizaciji plačati uporabniki avtorskih del, zaradi česar so določeni uporabniki avtorskih del v slabšem položaju v primerjavi s svojimi konkurenti, ali takšna praksa uporabnike avtorskih del postavlja v podrejen konkurenčni položaj v smislu člena 102, drugi odstavek, točka (c) PDEU1? - Ali se v primeru, v katerem kolektivna organizacija s prevladujočim položajem z nekaterimi uporabniki avtorskih del sklepa sporazume o plačilu nadomestila v določeni višini, z drugimi uporabniki pa ne, nanaša na položaj, v katerem to ravnanje lahko povzroči izkrivljanje konkurence med temi uporabniki avtorskih del in jih s tem postavlja v „podrejen konkurenčni položaj“ v smislu člena 102, drugi odstavek, točka (c) PDEU?

4. Postavljeni vprašanji v predlogu za dopustitev revizije se nanašata na razlago 102. člena PDEU, ki prepoveduje določena ravnanja podjetjem s prevladujočim položajem.

5. Nacionalno sodišče, zoper odločitev katerega po nacionalnem pravu ni več pravnega sredstva, je načeloma dolžno predložiti zadevo Sodišču, če se mu postavi vprašanje glede razlage prava EU (prvi in tretji odstavek 267. člena PDEU). Po sodni praksi SEU nacionalno sodišče zadeve ne predloži Sodišču, če ugotovi, da postavljeno vprašanje ni upoštevno, ali da je Sodišče zadevno določbo prava Unije že razložilo, ali da je pravilna razlaga prava Unije tako očitna, da ne dopušča nikakršnega razumnega dvoma. Nacionalnemu sodišču pa je naložena obveznost, da pred tem presodi upoštevnost vprašanj za rešitev spora, ki se odvija pred nacionalnim sodiščem2 (t. i. koneksnost oziroma revizijska sklepčnost), kar v konkretnem primeru pomeni odgovor na vprašanje, ali je za razrešitev tega spora, ko sta sodišči nižjih stopenj v predmetnem postopku posegli v predlagateljev položaj s tem, ko sta mu na temelju zakona – 81. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) – naložili v plačilo nadomestila za izkoriščanje avtorski sorodnih pravic, potreben odgovor na katero od zastavljenih vprašanj.

6. V pravdnem postopku sodišče odloča skladno z razpravnim načelom. To pomeni, da morajo stranke navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke in predlagati dokaze, s katerimi ta dejstva dokazujejo (prvi odstavek 7. člena ZPP). Od tega smejo sodišče odstopiti le, če izhaja iz obravnave in dokazovanja, da imajo stranke namen razpolagati z zahtevki, s katerimi ne morejo razpolagati (drugi odstavek 7. člena ZPP; prim. še prvo točko tretjega odstavka 3. člena ZPP).

7. Iz navedb predloga za dopustitev revizije ne izhaja, da bi tožena stranka v postopku pred sodiščem zasnovala obrambo z očitkom zlorabe monopolnega položaja, konkretneje z dejstvi, ki bi lahko ustrezala izvršitvenemu ravnanju, opredeljenemu v točki (c) drugega odstavka 102. člena PDEU. Prav tako ni pojasnila, da bi postopek to okoliščino morda razkril. Zato ni mogoče sklepati, da bi bilo sodišče soočeno s položajem, ko bi moralo odgovoriti na vprašanje, ali gre morda na strani tožeče stranke za razpolaganje z zahtevki, ki nasprotujejo prisilnim predpisom (tretji odstavek 74. člena Ustave in prva točka tretjega odstavka 3. člena ZPP). Ko je tako, upoštevaje, da slovensko sodišče ni podjetje v smislu 102. člena PDEU, odgovor na prvo vprašanje za predhodno odločanje ni umeščeno v kontekst obravnavanega primera na način, da bi bila vzpostavljena pravna zveza tega vprašanja s predmetom odločanja. Smiselno enako velja za drugo vprašanje.

8. Ker sicer niso izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP predlog zavrnilo.

9. Sklep je bil sprejet soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Pogodba o delovanju evropske unije – v nadaljevanju PDEU. 2 Gl. zadevo Consorzio Italian Management e Catania Multiservizi in Catania Multiservizi C-561/19 z dne 6. 10. 2021 (tč. 33-35).