Jedro

Zahtev posameznika v zvezi s pridobitvijo določenih pojasnil CSD zaradi nameravane zaščite premoženjskih interesov (tožnika oziroma njihove mladoletne hčerke) ni mogoče šteti kot zahtevo v smislu 3., 4., 5., 6. in 7. točke 1. odstavka 30. člena ZVOP-1.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka na podlagi 3. in 4. odstavka 65. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Uradni list RS, št. 80/99 in nadaljnji) odločila o pritožbi tožnika zoper molk Centra za socialno delo Ljubljana Moste-Polje tako, da jo je z izrekom pod točko 1 zavrgla, hkrati pa je z izrekom pod točko 2 ugotovila, da posebni stroški postopka niso nastali.

V obrazložitvi tožena stranka navaja, da je dne 25. 7. 2011 prejela tožnikov dopis, v katerem je skladno z možnostmi po Zakonu o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) zahteval, da tožena stranka opravi inšpekcijski nadzor nad ravnanjem CSD Ljubljana Moste-Polje, ki mu ni odgovoril na njegove zahteve po posredovanju njegovih osebnih podatkov in podatkov o njegovi družini. Ker je tožena stranka na podlagi prejete prijave zaznala, da morda tožniku ni bila omogočena pravica do seznanitve z njegovimi osebnimi podatki, mu je 9. 8. 2011 poslala poziv za dopolnitev pritožbe ter na podlagi vsebine njegovega odgovora ugotovila, da CSD ni odgovoril na njegovo zahtevo z dne 22. 7. 2011, navedeno ugotovitev pa je preverila pri CSD in ugotovila, da iz vsebin izhajajo zahteve posameznika po pojasnilih in podaji odgovorov na vprašanja v zvezi s postopki, česar ni mogoče šteti kot zahtevo za pojasnila oziroma informacije po 3., 4., 5., 6. in 7. točki 1. odstavka 30. člena ZVOP-1 v zvezi s katerim je podana pristojnost tožene stranke za odločanje o pritožbi. Z dopisom z dne 22. 7. 2011 je namreč tožnik od CSD zahteval odgovore v zvezi z zaščito premoženjskih interesov hčerke A.A. in podrobnosti o vodenju razgovorov, opravljenih z njegovo ženo B.B., kot tudi podatke o uradnih osebah, ki navedene zadeve obravnavajo. V nadaljevanju obrazložitve tožena stranka povzema določila 1. odstavka 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (v nadaljevanju: ZInfP) po katerem je tožena stranka samostojen in neodvisen državni organ, ki je pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja in na njegovi podlagi izdanih predpisov (1. alinea), nadalje za inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakona in drugih predpisov, ki urejajo varstvo ali obdelavo osebnih podatkov oziroma iznos osebnih podatkov iz Republike Slovenije ter opravljanje drugih nalog, ki jih določajo ti predpisi (2. alinea), kot tudi za odločanje o pritožbi posameznika, kadar upravljavec osebnih podatkov ne ugodi zahtevi posameznika glede njegove pravice do seznanitve s podatki po določbah zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Tožena stranka na podlagi vloge in dopolnitve le-te ugotavlja, da tožnik ne uveljavlja svojih pravic in pravnih koristi po določilih ZVOP-1, zato je po določbi 4. odstavka 65. člena ZUP, ki jo v nadaljevanju povzema, odločila kot izhaja iz 1. točke izreka tega sklepa.

Tožnik v tožbi uveljavlja tožbene ugovore zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb postopka ter nepravilne uporabe materialnega prava. V tožbi navaja, da se je v zahtevi, naslovljeni na toženo stranko, tožnik omejil izključno na podatke, za katere je tožena stranka pristojna in do katerih ima pravico po zakonu, o preostalem delu zahteve do CSD Ljubljana Moste-Polje pa tožnik sploh ni podal zahteve informacijskemu pooblaščencu. Tožnik meni, da se tožena stranka ni izrekla o zahtevah, ki ji jih je posredoval tožnik in so samo del širših zahtev, ki jih je naslovil na CSD Ljubljana Moste-Polje, v delu, ki ga obravnava izpodbijani sklep, pa tožnik ni podal zahteve informacijskemu pooblaščencu. V nadaljevanju tožbe povzema svoje zahteve v vlogi z dne 22. 7. 2011 z dopolnitvijo z dne 27. 8. 2011 in navaja, da navedenih zahtevanih informacij tožnik vse do vložitve predmetne tožbe ni uspel pridobiti. Da so bili tožnikovi osebni podatki posredovani neimenovanim osebam CSD izhaja iz lastnih dopisov CSD, naslovljenih na tožnika, to je dopisu z dne 14. 6. 2010 št. 584-28/2007-21 ter z dne 5. 5. 2010, št. 1201-44/2010-11. Tožnik dodaja, da navedene podatke potrebuje v lastnih postopkih, kot tudi v postopkih za zaščito pravic mladoletne hčerke A.A., povezano z ravnanji CSD Ljubljana Moste-Polje, pri čemer se sklicuje na določila ZVOP-1. Ker so zahtevane informacije povezane tudi z zagotovitvijo socialno-materialnega stanja mladoletne hčerke tožnika A.A., gre po tožnikovem mnenju za odrekanje pravic po Konvenciji o otrokovih pravicah s strani CSD Ljubljana Moste-Polje. Tožnik še navaja, da je zahteval zgolj podatke, do katerih ima po zakonu pravico, tožena stranka pa ni odločala o njegovem zahtevku, ampak je oblikovala svoj zahtevek, ki ga je nato zavrnila, zato gre za odločanje o zahtevku, ki ga tožnik sploh ni podal toženi stranki, po drugi strani pa tožena stranka ni raziskala dejanskega stanja glede na dejansko postavljeni zahtevek tožnika in o njem ni odločila. Sodišču predlaga, da odpravi izpodbijani sklep in toženi stranki naloži, da izvede postopek in pridobi informacije po vseh točkah iz vloge z dne 22. 7. 2011 oziroma dopolnitve z dne 27. 8. 2011, povezano z zahtevami do CSD Ljubljana Moste-Polje, oziroma podredno, da izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje toženi stranki.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo v celoti vztraja pri navedbah v izpodbijanem sklepu ter prereka vse navedbe tožeče stranke. Nadalje pojasnjuje, da zahtevki tožnika, ki jih je uveljavljal v postopku pred toženo stranko, zaključenem z izpodbijanim sklepom, ne sodijo med upravičenja iz 30. člena ZVOP-1, saj jih ni mogoče šteti za zahtevo za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki, to je zahtevo po pojasnilih oziroma informacijah po 3., 4., 5., 6. in 7. točki 1. odstavka 30. člena ZVOP-1, kjer je podana pristojnost tožene stranke za odločanje o pritožbi. Nadalje navaja, da je predmetni postopek vodila na podlagi vloge tožnika, ki jo je po prejemu dopolnitve vloge razumela kot pritožbo zaradi zavrnitve pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki s strani upravljavca – CSD Ljubljana Moste-Polje (v nadaljevanju: CSD), in sicer, ker naj slednji tožniku ne bi posredoval informacij v zvezi z zaščito premoženjskih interesov hčerke A.A., podrobnosti o vodenju razgovorov z njegovo ženo B.B. in podatkov o tem, kateri osebi znotraj CSD sta pristojni za področje zaščite otrok in družine ter za vprašanje glede odškodnine od Kliničnega centra Ljubljana. Kot je razvidno iz dokumentacije v spisu, ki ga je tožena stranka predložila sodišču hkrati z odgovorom na tožbo, je tožnik v navedenih zadevah morda upravičen do uveljavljanja kakšne procesne pravice, vendar mu zagotovo pravice do odgovorov na zastavljena vprašanja ne daje ZVOP-1. V konkretni pritožbi, ki jo je tožnik posredoval toženi stranki, kot tudi v nadaljnjih pisanjih, ki se nanašajo na neka druga dejstva, ne gre za informacije, ki bi jih bil upravljavec, CSD, zavezan posredovati posamezniku glede na določbe 3., 4., 5., 6. in 7. točke 1. odstavka 30. člena ZVOP-1. V zvezi z zahtevo – vlogo, ki jo je naslovil na Center za socialno delo Ljubljana Moste-Polje z dne 22. 7. 2011 pa v delu, kjer se morda nanaša na osebne podatke, do katerih je posameznik upravičen po določbah 30. člena ZVOP-1, tožena stranka poudarja, da je bila vsebinsko enaka vloga posredovana CSD že dne 9. 5. 2011 in da je na njo CSD odgovoril 15. 7. 2011, kar pomeni, da je tožnik vlogo, v kolikor je želel uveljavljati pravico iz 30. člena ZVOP-1, podal dvakrat v obdobju, krajšem od treh mesecev in da zahtevo za seznanitev glede na določbo 1. odstavka 30. člena ZVOP-1 prosilec lahko vloži le enkrat na tri mesece. Tožena stranka poudarja, da zahtevi, ki jih v tožbi izpostavlja tožnik, da pridobi informacije o tem, komu so bili posredovani osebni podatki tožeče stranke v okviru upravljavca – CSD, do česar naj bi bil tožnik upravičen po 4. točki 1. odstavka 30. člena ZVOP-1, in v katero zbirko podatkov (spis) je vložen dopis, torej lastni osebni podatek tožeče stranke, ne sodita med pravice, ki bi jih posameznik lahko uveljavljal po določilih ZVOP-1. Tožena stranka je v postopku obravnave njegove pritožbe, kot izhaja iz spisa, namreč preverila vse vsebine in na podlagi ugotovitev odločila, kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa. Na podlagi navedenega tožena stranka sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožnik v pripravljalni vlogi z dne 20. 4. 2012 navaja kot v tožbi, pri kateri izrecno vztraja.

Tožba ni utemeljena.

Po mnenju sodišča je izpodbijani sklep pravilen in zakonit. Sodišče se z razlogi tožene stranke strinja v celoti in se na njih, da jih ne ponavlja, v skladu z 2. odstavkom 71. člena ZUS-1 sklicuje, glede tožbenih navedb pa še dodaja: V obravnavanem primeru je bil tožnik, kot je razvidno iz podatkov v listinah predloženega upravnega spisa, nedvomno pravilno obveščen s pozivom tožene stranke z dne 9. 8. 2011 za dopolnitev svoje vloge z dne 25. 7. 2011, vložene kot prijave, da tožena stranka opravi inšpekcijski nadzor pri CSD in da potem tožniku posreduje njegove osebne podatke in podatke o njegovi družini, hkrati z opozorilom, da v kolikor tožnik ne bo sledil navedenemu pozivu, bo tožena stranka njegovo vlogo zavrgla. Vendar se tožnik po navedenem pozivu ni ravnal, zato je tožena stranka pravilno uporabila citirane določbe ZUP, na katere se je oprla pri svoji odločitvi v izpodbijanem sklepu, ki je posamični konkretni dokončni upravni akt, procesno-pravne narave. V obravnavanem primeru sodišče ni našlo kršitev procesnega prava, ki jih tožnik v tožbi le posplošeno uveljavlja, niti ne gre za kršitev določb materialnega prava, kar zmotno očita tožnik v tožbi. Tožena stranka je tožniku že v svojem pozivu za dopolnitev vloge z dne 9. 8. 2011, kot tudi v izpodbijanem sklepu pojasnila obseg svojih pristojnosti oziroma pooblastil po določilih 2. člena ZInfP v povezavi s 30. členom ZVOP-1, kot tudi v upravnosodni praksi ustaljeno stališče na podlagi 3., 4., 5., 6. in 7. točke 1. odstavka 30. člena ZVOP-1, da zahtev posameznika v zvezi s pridobitvijo določenih pojasnil CSD zaradi nameravane zaščite premoženjskih interesov (tožnika oziroma njihove mladoletne hčerke) ni mogoče šteti kot zahtevo v smislu 3., 4., 5., 6. in 7. točke 1. odstavka 30. člena ZVOP-1. Po ugotovitvi, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilen in da je odločitev tožene stranke v izpodbijanem sklepu pravilna in na zakonu utemeljena, je sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1.