Jedro

Res sta pritožnika že v ugovoru opozarjala na odsotnost aktivne legitimacije R.D. za začetek postopka po ZVEtL in res je tudi, da pritožbi priloženi sklep nepravdnega sodišča izkazuje, da je bil predlog R.D. za postopek po ZVEtL, kasneje zavrnjen. Vendar pa zemljiškoknjižno sodišče ni bilo upravičeno presojati morebitne neutemeljenosti predloga za uvedbo nepravdnega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je po uradni dolžnosti dovolilo pri nepremičninah – parcelah št. 1 in 2, obe k.o. P. zaznambo postopka za določitev pripadajočega zemljišča po Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (v nadaljevanju ZVEtL). Ugovor zemljiškoknjižnih lastnikov obeh nepremičnin, L.D. in L. N., je zavrnilo z utemeljitvijo, da je odločitev sprejelo na podlagi odredbe sodišča – oddelka za etažno lastnino ter na podlagi priloženega predloga po ZVEtL, obrazložilo pa je še, da trditve o pomanjkanju aktivne legitimacije v postopku N 26/2015, na katero sta se vložnika ugovora sklicevala, v tem zemljiškoknjižnem postopku niso relevantne.

Proti odločitvi se pritožujeta L. D. in L. N., ki opozarjata, da sta v svojem ugovoru posebej izpostavila, da predlagatelj postopka N 26/2015 R.D. na stavbi ni pridobil lastninske pravice, posledično pa tudi ne pravice uporabe na zemljišču pod stavbo in zemljišču potrebnem za njeno redno rabo. Zato tudi ne more biti predlagatelj nepravdnega postopka. V vmesnem času je Okrajno sodišče v Sežani to ugotovilo in s sklepom njegov predlog zavrnilo (čeprav pritožnika menita, da bi moralo sodišče pravilno njegov predlog zavreči). Ta sklep prilagata pritožbi. Menita, da bi sodišče moralo najprej presojati njun ugovor pomanjkanja aktivne legitimacije za nepravdni postopek, zaradi katere niso bile podane predpostavke za začetek postopka vpisa zaznambe postopka za določitev pripadajočega zemljišča. Če namreč nekdo ne more biti predlagatelj nepravdnega postopka, tudi ni podlage za uvedbo postopka zaznambe.

Pritožba ni utemeljena.

Kot je pravilno obrazložilo že prvostopenjsko sodišče, velja za zemljiškoknjižne postopke načelo formalnosti, o pogojih za vpis sodišče odloča upoštevajoč listine, za katere zakon določa, da so lahko podlaga vpisu in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. V konkretnem primeru ima zaznamba postopka podlago v 15. členu ZVEtL, po katerem sodišče (če ne zavrže predloga za vzpostavitev etažne lastnine), nemudoma po uradni dolžnosti odredi vpis zaznambe postopka vzpostavljanja etažne lastnine. Za to zaznambo se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo zaznambo spora. Iz tega dalje izhaja, da se zaznamba opravi ob smiselni uporabi 79. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK- 1), torej na podlagi predloga za uvedbo postopka po ZVEtL in na podlagi odredbe nepravdnega sodišča. Oboje je bilo v obravnavanem postopku izkazano.

Res sta pritožnika že v ugovoru opozarjala na odsotnost aktivne legitimacije R.D. za začetek postopka po ZVEtL in res je tudi, da pritožbi priloženi sklep nepravdnega sodišča izkazuje, da je bil predlog R.D. za postopek po ZVEtL, kasneje zavrnjen. Vendar pa zemljiškoknjižno sodišče ni bilo upravičeno presojati morebitne neutemeljenosti predloga za uvedbo nepravdnega postopka, saj je bilo to v domeni nepravdnega sodišča. Poleg tega velja opozoriti, da predlagatelj postopka za vzpostavitev etažne lastnine in pripadajočega zemljišča ni nujno hkrati tudi zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine, zaradi česar obstoječi zemljiškoknjižni podatki niso dajali zemljiškoknjižnemu sodišču avtomatične podlage za zavrnitev zaznambe.