Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tretji odstavek 121. člena ZFPPIPP določa, da so vsi roki za procesna dejanja v stečajnem postopku prekluzivni. Kdor je zamudil rok ali izostal z naroka, na katerem bi moral dati ali vložiti predloge, izjave in ugovore, jih namreč po poteku roka ali koncu naroka ne more več dati ali vložiti in zamujenega tako ne more več nadoknaditi. Po oceni višjega sodišča pa dolžnik tudi ni uspel z ničemer potrditi svojih navedb v zvezi s težavami glede prevzemanja pošte.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek odpusta obveznosti in predlog za odpust obveznosti zavrnilo.
2. V ugovoru (pravilno: pritožbi) zoper sklep dolžnik smiselno predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Dolžnik v pritožbi trdi, da ni kršil obveznosti glede sodelovanja z upraviteljem. Navaja, da ima stalno bivališče na naslovu, na katerega mu je sodišče prve stopnje vročalo pošto, vendar naj bi njegovo pošto že nekaj mesecev metal stran njegov sosed. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je upravitelj dolžniku poslal od 5.11.2014 do 7.4.2015 štiri pozive na uvodni sestanek, vse pošiljke pa so se vrnile pošiljatelju z oznako „ni dvignil“. Prav tako je iz listinske dokumentacije v spisu razvidno, da dolžniku ni bilo mogoče vročiti vabila na narok, na katerem se je obravnaval upraviteljev govor proti odpustu obveznosti. Pošiljke so se tokrat vračale sodišču z oznako „neznan“.
5. Tretji odstavek 121. člena ZFPPIPP določa, da so vsi roki za procesna dejanja v stečajnem postopku prekluzivni. Kdor je zamudil rok ali izostal iz naroka, na katerem bi moral dati ali vložiti predloge, izjave in ugovore, jih namreč po poteku roka ali koncu naroka ne more več dati ali vložiti in zamujenega tako ne more več nadoknaditi. Po oceni višjega sodišča pa dolžnik tudi ni uspel z ničemer potrditi svojih navedb v zvezi s težavami glede prevzemanju pošte. Dolgo obdobje (od 5.11.2014 pa do 7.4.2015), ko mu je upravitelj pošiljal vabila in dne 26.5.2015 neuspešno poslano dolžniku vabilo na narok v zvezi z obravnavanjem ugovora proti odpustu obveznosti, pa kaže vsaj na premajhno skrbnost dolžnika v zvezi s pošto. Tudi če dolžnik res ni prejel nobene s strani upravitelja in sodišča poslane pošte, si ni mogoče predstavljati, da ob normalni skrbnosti, sploh če je vedel za težave s sosedom, dolžnik ne bi v vmesnem času uspel vzpostaviti stika z upraviteljem.
6. Sodišče prve stopnje je zato pravilno sledilo navedbam upravitelja, da je dolžnik kršil svojo dolžnost iz 2. točke šestega odstavka 384. člena ZFPPIPP in presodilo, da obstaja razlog, ki se uveljavlja z ugovorom, ter zato ustavilo postopek odpusta obveznosti in zavrnilo predlog za odpust (1. točka prvega odstavka 406. člena ZFPPIPP). Višje sodišče je v skladu s prvim odst. 360. člena ZPP odgovorilo le na tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena. Na podlagi navedenega višje sodišče ugotavlja, da pritožba ni utemeljena in niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.