Jedro

Iz predloženega izpisa iz zemljiške knjige je razvida plomba za vpis oblikovanja etažne lastnine, ki je bila vpisana že v času izdaje izpodbijane odločbe. Ker je organ pridobil podatke iz uradnih evidenc, torej tudi iz zemljiške knjige, ki je javna knjiga, namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami, mu navedeno dejstvo ni bilo neznano. Tako ne gre za novo dejstvo in novi dokaz, ki se lahko upošteva kot tožbeni razlog v smislu določbe 52. člena ZUS-1, ker je to dejstvo obstajalo v času izdaje izpodbijane odločbe in ne predstavlja nedovoljene tožbene novote, saj je toženi stranki bilo oziroma moralo biti znano.

Za odločitev v zadevi pomembno dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno. V ponovnem postopku bo zato treba dopolniti dejansko stanje in ugotoviti lastništvo nepremičnin tožnika, upoštevaje podatke zemljiške knjige in sklep sodišča o dedovanju.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 889/2021 z dne 10. 8. 2021 se odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovno odločanje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od preteka roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju Organ za BPP) zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki se nanaša na obseg oprostitve plačila stroškov sodnega izvedenca finančne stroke v postopku Okrajnega sodišča v Mariboru, opr. št. I 1457/2020. 2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je Organ za BPP najprej ugotavljal finančni položaj tožnika glede na določila Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ter Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre). Na podlagi navedb tožnika ter podatkov iz uradnih evidenc, ki jih je Organ za BPP pridobil po uradni dolžnosti je ugotovil, da je tožnik upokojen in je v obdobju zadnjih treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, prejel pokojnino v skupnem znesku 1.905,45 EUR. Tožnikova žena A. A. v navedenem obdobju ni imela dohodkov. Nadalje je Organ za BPP ugotovil, da je tožnik v celoti lastnik nepremičnine z ID znakom del stavbe ..., ki v naravi predstavlja stanovanje, v katerem tožnik živi in vrednost katerega po podatkih GURS1 znaša 54.813,00 EUR. Navedeno stanovanje ob upoštevanju določila 5. člena ZSVarPre, Organ za BPP ni upošteval pri ugotavljanju upra vičenosti do brezplačne pravne pomoči, saj njegova vrednost ne presega ali dosega višino 120.000.000,00 EUR. Nadalje je Organ za BPP ugotovil, da je tožnik tudi do 1/3 lastnik nepremičnine z ID znakom parc. ..., ki v naravi predstavlja stavbo št. ..., pri čemer po podatkih GURS znaša vrednost nepremičnine 111.517,00 EUR in do 1/3 lastnik nepremičnine z ID znakom parc. ..., ki v naravi predstavlja stavbo št. ..., pri čemer znaša vrednost te navedene nepremičnine po podatkih GURS 17.115,00 EUR. Glede na navedeno in ob analogni uporabi določila prvega odstavka 27. člena ZSVarPre, v zvezi s 14. členom ZBPP je Organ za BPP ugotovil, da lastniški delež tožnika na navedenih nepremičninah znaša 42.877,33 EUR in presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (to je enako 19.304,44 EUR, saj znaša osnovni minimalni dohodek na dan odločanja 402,18 EUR).

3. Tožnik je vložil tožbo v upravnem sporu iz razloga, ker dejansko stanje ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno oz. je bil iz ugotovljenih dejstev napravljen napačen sklep o dejanskem stanju. Navaja, da je Organ za BPP sicer pravilno ugotovil dejansko stanje v zvezi z nepremičnino - posamezni del ID znak ... v katerem tožeča stranka biva in katerega vrednost se ne šteje v premoženje, ki se upošteva po odločitvi o dodelitvi brezplačne pravne pomoči. Prav tako je Organ za BPP pravilno ugotovil dejansko stanje glede lastništva nepremičnine ID znak ..., katerega je tožnik solastnik do 1/3 in katerega solastniški delež po ocenah GURS je vreden 5.705,00 EUR. Ne drži pa, da naj bi tožnik bil solastnik nepremičnine do 1/3 celote ID znak ... Okrajno sodišče v Mariboru je namreč izdalo sklep opr. št. N 176/2014 z dne 15. 1. 2018 (ki je postal pravnomočen), ki je v zvezi z nepremičnino ID znak ... stanje uredil na način, da je parc. št. ... k.o. ..., na kateri stoji stavba št. ... razdelil v etažno lastnino tako, da se: – posamezni del stavbe št. 1 (ID znak ...) dodeli v izključno last B. B.; – posamezni del stavbe št. 2 (ID znak ... dodeli v izključno last C. C.; – posamezni del stavbe št. 3 (ID znak ...) dodeli v izključno last predlagateljici D. d.d. 4. Kot je razvidno iz zemljiškoknjižnega izpiska za navedeno nepremičnino, je zemljiškoknjižni predlog bil vložen že dne 15. 2. 2021, vendar je bil vpis zavrnjen iz razloga, ker se sodna odločba nanaša na C. C., ki pa je že umrla. Tako je tožnik bil vpisan na podlagi identičnega predloga za vknjižbo etažne lastnine na posameznem delu stavbe ID znak ..., in sicer na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Mariboru, opr. št. N 176/2014 in sklepa o dedovanju po pokojni C. C. Tako je ugotovljeno, da tožnik ni lastnik 1/3 nepremičnine parc. št. ... k.o. ..., temveč posameznega dela ID znak ... (ki v naravi predstavlja garažo), katerega vrednost je po GURS 4.704,52 EUR. Iz vsega navedenega torej izhaja, da je Organ za BPP napačno ugotovil dejansko stanje pri oceni vrednosti nepremičnega premoženja oz. solastnega deleža nepremičnega premoženja tožnika. Slednji je torej lastnik posameznega dela stavbe ID znak ... (v naravi predstavlja garažo), v vrednosti v višini 4.704,52 EUR ter 1/3 nepremičnine ID znak ..., po ocenah GURS v vrednosti 5.705,00 EUR. Navedeno torej pomeni, da je tožnik lastnik nepremičnega premoženja, ki se upošteva pri višini vrednosti pomembni za odločitev o prošnji za brezplačno pravno pomoč v vrednosti 10.409,52 EUR, ne pa v višini 42.877,33 EUR, kot je ugotovil Organ za BPP v izpodbijani odločbi. Tožnik predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in priglaša stroške postopka.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je šele v tožbi seznanjena o obstoju sklepa Okrajnega sodišča v Mariboru, opr. št. N 176/2014 z dne 15. 1. 2018, na podlagi katera je bila razdeljena stavba št. ..., ki stoji na parc. št. ... v etažno lastnino in na podlagi katerega je pokojna C. C. (mama tožnika), postala lastnica posameznega dela št. 2 stavbe ..., tožnik pa je postal lastnik te nepremičnine na podlagi sklepa o dedovanju po pokojni C. C. Tožena stranka je izpodbijano odločbo izdala na podlagi obstoječega zemljiškoknjižnega stanja in dejstva, da tožnik ugotovitvam tožene stranke o lastništvu nepremičnin ni oporekal. Tožena stranka je izvedla ugotovitveni postopek z vpogledom v zemljiško knjigo in o obstoječem zemljiškoknjižnem stanju seznanila tožečo stranko in ji dala možnost, da se o ugotovitvah izjavi. Zakaj v dopolnitvi prošnje tožeča stranka ni navedla dejstev, ki jih navaja v predmetni tožbi, toženi stranki ni znano, zato meni, da navedeno predstavlja nedovoljeno tožbeno novoto (52. člen Zakona o upravnem sporu – ZUS-1).

6. Tožba je utemeljena.

7. V obravnavani zadevi sodišče presoja pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, s katero je Organ za BPP zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz razloga, ker je ugotovil, da ima tožnik premoženje, ki presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, kar znaša 19.304,64 EUR (analogna uporaba določila prvega odstavka 27. člena ZSVarPre, v zvezi s 14. členom ZBPP).

8. Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni v ZBPP (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Za dodelitev brezplačne pravne pomoči morata torej biti kumulativno izpolnjena subjektivni oziroma materialni pogoj (13. člen ZBPP), izpolnjevanje katerega je odvisno od premoženjskih razmer na strani prosilca in njegove družine, ter objektivni pogoj (24. člen ZBPP), izpolnjevanje katerega je odvisno od okoliščin in dejstev o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 9. Namen brezplačne pravne pomoči je namreč v uresničevanju pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (prvi odstavek 1. člena ZBPP). Zato je preverjanje finančnega položaja posameznika namenjeno ugotavljanju, ali prosilec za udejanjanje pravice do sodnega varstva res potrebuje pomoč države v obliki odobritve brezplačne pravne pomoči, za katero je zaprosil, oziroma ali je morda v takem premoženjskem položaju, v katerem obstaja možnost, da si z razpolaganjem s svojim premoženjem zagotovi sredstva za uresničevanje te pravice.

10. Materialni položaj prosilca in njegove družine se ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 14. člena ZBPP). Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek 14. člena ZBPP).

11. Kot izhaja iz podatkov upravnega spisa in iz obrazložitve izpodbijane odločbe, je Organ za BPP odločil na podlagi dejstev in dokazov, ki jih je navedel in predložil tožnik v svoji zahtevi ter po uradni dolžnosti pridobljenih podatkov s strani GURS-a in zemljiške knjige. Tožnik ugovarja nepravilnemu oziroma zmotno ugotovljenemu dejanskemu stanju in v posledici napačni odločitvi.

12. Glede osnov in meril, ki se upoštevajo pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, 5. člen ZSVarPre napotuje (poleg določb, ki so v ZSVarPre) na Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS). Ta določa obseg premoženja, ki se upošteva pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči. V skladu s 1. točko prvega odstavka 17. člena ZUPJS sem sodi nepremično premoženje, razen tistega, ki je v skladu z 18. členom ZUPJS izvzeto. V skladu s 1. točko prvega odstavka 18. člena ZUPJS se v premoženje prosilca ne štejejo stanovanje ali stanovanjska hiša, v katerem oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče, do vrednosti primernega stanovanja.

13. V zadevi ni sporno, da je Organ za BPP pri presoji finančnega položaja tožnika ugotovil, da je tožnik lastnik nepremičnine ID znak ... v kateri biva in katere vrednost ne presega ali dosega višino 120.000 EUR, zato je ni upošteval kot premoženje pri ugotavljanju finančnih pogojev o upravičenosti dodelitve brezplačne pravne pomoči. 14. Glede preostalega nepremičnega premoženja tožnika, je Organ za BPP ugotovil, da vrednost presega 19.304,64 EUR. Po prvem odstavku 27. člena ZSVarPre, ki se v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči uporablja na podlagi drugega odstavka 14. člena ZBPP, se brezplačna pravna pomoči ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev in ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Osnovni znesek minimalnega dohodka je na dan vložitve prošnje znašal 402,18 EUR2, oseminštiridesetkratnik tega zneska znaša 19.304,64 EUR.

15. Organ za BPP je namreč ugotovil, da je tožnik lastnik tudi do 1/3 lastnik nepremičnine z ID znakom parc. ..., ki v naravi predstavlja stavbo št. ..., pri čemer po podatkih GURS znaša vrednost nepremičnine 111.517,00 EUR in do 1/3 lastnik nepremičnine z ID znakom parc. ..., ki v naravi predstavlja stavbo št. ..., pri čemer znaša vrednost te navedene nepremičnine po podatkih GURS 17.115,00 EUR, kar vse je med strankama sporno.

16. Tožnik navaja v tožbi, da ni lastnik 1/3 nepremičnine parc. št. ... k.o. ..., temveč je lastnik posameznega dela stavbe ID znak ... (v naravi predstavlja garažo) v vrednosti v višini 4.704,52 EUR ter 1/3 nepremičnine ID znak ..., po ocenah GURS v vrednosti 5.705,00 EUR, torej skupaj v vrednosti 10.409,52 EUR. Tožnik je lastnik na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Mariboru, opr. št. N 176/2014 in sklepa o dedovanju po pokojni C. C. Navedeno torej pomeni, da je tožnik lastnik nepremičnega premoženja, ki se upošteva pri višini vrednosti pomembni za odločitev o brezplačni pravni pomoči v vrednosti 10.409,52 EUR, ne pa v višini 42.877,33 EUR.

17. Iz predloženega Rednega izpisa iz zemljiške knjige za nepremičnino k.o. ... parcela ... (ID ...) je razvida plomba z začetkom učinkovanja z dne 15. 2. 2021 za vpis oblikovanja etažne lastnine (tip postopka), torej že v času izdaje izpodbijane odločbe. Glede na dejstvo, da je Organ za BPP pridobil podatke iz uradnih evidenc, torej tudi iz zemljiške knjige, ki je javna knjiga, namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami (prvi odstavek 1. člena Zakona o zemljiški knjigi- ZZK), mu navedeno dejstvo ni bilo neznano. Tako ne gre za novo dejstvo in novi dokaz, ki se lahko upošteva kot tožbeni razlog v smislu določbe 52. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1)3, ker je to dejstvo obstajalo v času izdaje izpodbijane odločbe in ne predstavlja nedovoljene tožbene novote, saj je toženi stranki bilo oziroma moralo biti znano.

18. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da relevantno dejansko stanje ni bilo v popolnosti ugotovljeno. Sodišče je zato na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijano odločbo odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani akt izdal, v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo treba dopolniti dejansko stanje in ugotoviti lastništvo nepremičnin tožnika, glede na podatke zemljiške knjige ob upoštevanju sklepa Okrajnega sodišča v Mariboru opr. št. N 176/2014 z dne 15. 1. 2018 in sklepa o dedovanju, upoštevaje mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava na podlagi četrtega odstavka 64. člena ZUS-1, ter ponovno odločiti o vlogi tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 19. Sodišče je o tožbi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe ter predloženega spisa očitno, da je treba tožbi zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja ugoditi, izpodbijano odločbo odpraviti ter zadevo vrniti v nov postopek (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

20. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 EUR z 22 % DDV, ki jih je sodišče naložilo v plačilo toženi stranki.

21. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

1 Geodetska uprava Republike Slovenije. 2 V skladu z II. točko Sklepa o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji od 1. julija 2019 z dne 18. 7. 2019. 3 V tožbi lahko tožnik navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta. 52. člen ZUS-1