Jedro

V obravnavani zadevi je bilo pravnomočno ugodeno denarnemu zahtevku, kar pomeni, da je vrednost spornega predmeta enaka vrednosti glavnice (39. člen ZPP), to je 15.400,50 EUR. Ker ne presega zgoraj navedene mejne vrednosti za dovoljenost revizije ni dovoljena.

Izrek

1. Revizija se zavrže. 2. Tožena stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

3. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od prejema te sodbe vrniti stroške odgovora na revizijo v višini 496,99 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku navedenega roka.

Obrazložitev

1. Po prvem odstavku 13. člena Zakona o uvedbi eura (Uradni list RS, št. 114/2006) se šteje, da se tolarski zneski, navedeni v predpisih in sodnih aktih, z dnem uvedbe eura (1. 1. 2007) glasijo na euro, preračunano po tečaju zamenjave. Tečaj zamenjave je določen v Uredbi Sveta (ES) št. 1086/2006 z dne 11. 7. 2006 (UL L št. 195 z dne 15. 7. 2006) in znaša 239,640 slovenskih tolarjev za 1 euro.

2. Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo, da tožeči stranki plača 15.400,50 EUR z obrestmi v višini, ki veljajo za bančne vloge v EUR na vpogled od 12. 11. 2005 dalje do plačila. Tožena stranka je zoper sodbo sodišča prve stopnje vložila pritožbo, ki jo je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožena stranka je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo, v kateri uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Vrhovnemu sodišču predlaga, da sodbo sodišča druge stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrne, podrejeno pa, da sodbi sodišč nižjih stopenj razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, oziroma da razveljavi sodbo sodišča druge stopnje in zadevo vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

4. Revizija je bila vročena tožeči stranki in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije. Tožeča stranka v odgovoru na revizijo predlaga, da Vrhovno sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrže, podredno pa, da jo kot neutemeljeno zavrne.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Po določbi 490. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) revizija v gospodarskih sporih ni dovoljena, če vrednost spornega predmeta glede izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 20.864,63 EUR (prej 5,000.000,00 SIT).

7. V obravnavani zadevi je bilo pravnomočno ugodeno denarnemu zahtevku, kar pomeni, da je vrednost spornega predmeta enaka vrednosti glavnice (39. člen ZPP), to je 15.400,50 EUR. Ker ne presega zgoraj navedene mejne vrednosti za dovoljenost revizije, revizija ni dovoljena. Vrhovno sodišče jo je zavrglo na podlagi 377. člena ZPP.

8. Tožena stranka, ki z revizijo ni uspela, po prvem odstavku 154. člena ZPP sama krije svoje stroške revizijskega postopka. Tožeči stranki pa mora povrniti stroške sestave utemeljenega odgovora na revizijo v višini 344,25 EUR skupaj z 20% DDV in s tem nastalimi materialnimi stroški (2%) ter sodno takso za odgovor na revizijo v višini 77,00 EUR. Če bo tožena stranka zamudila s plačilom stroškov postopka, bo poleg njih dolgovala tudi zakonske zamudne obresti (načelno pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča z dne 13. 12. 2006, Pravna mnenja I/2006).