- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSK sklep Cp 213/2011
ECLI:SI:VSKP:2011:CP.213.2011 Civilni oddelek
Povzetek
- Izpodbijanje sodne poravnave in procesne predpostavkeAli je tožnik upravičen vložiti tožbo na izpodbijanje sodne poravnave brez pravniškega državnega izpita?
- Zahteva po zastopanju odvetnikaAli lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravdna dejanja sama, če nima odvetnika?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Pri tožbi na izpodbijanje sodne poravnave gre za izredno pravno sredstvo, za katero velja določba 3. in 4. odstavka 86. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), po kateri lahko stranka opravlja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če ima opravljen pravniški državni izpit.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
1. Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Ajdovščini zavrglo tožbo tožnika na razveljavitev sodne poravnave, ker gre za izredno pravno sredstvo, ki ga mora stranka vložiti po odvetniku, sama pa ga lahko vloži samo, če ima pravniški državni izpit. Tožnik je tožbo vložil sam, pravniškega državnega izpita nima.
2. Zoper sklep se pritožuje tožnik. V pritožbi povzema potek dogajanja v postopku ureditve meje, v katerem je bila sklenjena izpodbijana sodna poravnava. Pojasnjuje, zakaj meni, da obstajajo razlogi za njeno razveljavitev. Če v 30 dneh ne dobi odgovora, bo odšel do privat geometra, da bo postavil mejnike tako, kot so bili v letu 1974, saj mu to pripada po ustavi.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, gre pri tožbi na izpodbijanje sodne poravnave za izredno pravno sredstvo, za katero velja določba 3. in 4. odstavka 86. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), po kateri lahko stranka opravlja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če ima opravljen pravniški državni izpit. Slednjega tožnik niti ne trdi, zato je bila njegova tožba na podlagi določbe 1. odstavka 91. člena ZPP kot nedopustna pravilno zavržena.
5. Pritožbene navedbe se nanašajo na vsebino poravnave. Tožnik z njimi ne more uspeti, saj razpravljanje o vsebini zahtevka zaradi neobstoja procesne predpostavk ni dopustno. Pritožbeno sodišče je zato opravilo le uradni preizkus izpodbijanega sklepa (drugi odstavek 350. člena ZPP). Ker kršitev ni našlo, je na podlagi povedanega pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).