Jedro

Zadnja možnost, ko lahko tožnik še na glavni obravnavi navede vrednost spornega predmeta in si zagotovi revizijo, je trenutek, preden se začne obravnavanje glavne stvari, ker je sicer prekludiran v tej svoji pravici (argument iz tretjega odstavka 40. člena ZPP).

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in naložilo toženi, naj ji plača 164.204,60 SIT z zamudnimi obrestmi, medtem ko je v presežku njen tožbeni zahtevek zavrnilo. Nasprotno tožbo tožene stranke je zavrglo, ker da je bila vložena po preteku enoletnega roka iz prvega odstavka 616. člena zakona o obligacijskih razmerjih.

Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbama obeh strank, kar zadeva odločitev o zahtevku iz tožbe tožeče stranke, v temu delu sodbo razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožbo tožene stranke proti sklepu o zavrženju njene tožbe pa je zavrnilo in sklep potrdilo.

Proti slednji odločbi sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo iz razlogov nepravilne uporabe materialnega prava in kršitve določb zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga vrhovnemu sodišču, naj sklep sodišča druge stopnje v tem delu in sklep sodišča prve stopnje razveljavi in vrne zadevo v tem obsegu sodišču prve stopnje v novo obravnavanje.

Revizija ni dovoljena.

Tožena stranka s svojim tožbenim zahtevkom terja, naj ji tožeča stranka opravi nekatera dela v njenem lokalu. Pomeni, da gre za nedenarni zahtevek, v takšnih primerih pa mora tožnik navesti v tožbi vrednost spornega predmeta, če si želi zagotoviti pravico do revizije (drugi odstavek 186. člena ZPP). Tega tožena stranka ni storila v tožbi, marveč pozneje. Svojo nasprotno tožbo je vložila tako, da jo je na zadnjem naroku za glavno obravnavo, ki je tekla na tožbo tožeče stranke, podala na zapisnik, ne da bi ob tem navedla vrednost spornega predmeta. Po tistem, ko je tožeča stranka podala odgovor nanjo, ko je bilo dokazovanje sklenjeno in sta stranki že vložili stroškovnika, je šele navedla vrednost spornega predmeta. To se je zgodilo že po obravnavanju glavne stvari, torej prepozno. Zadnja možnost, ko lahko tožnik še na glavni obravnavi navede vrednost spornega predmeta in si zagotovi revizijo, je trenutek, preden se začne obravnavanje glavne stvari, ker je sicer prekludiran v tej svoji pravici (argument iz tretjega odstavka 40. člena ZPP). Prav slednje se je zgodilo v tej zadevi, zaradi česar je moralo sodišče revizijo zavreči kot nedovoljeno (389. člen ZPP).