Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker tožnika popravljene tožbe, kljub ustreznemu opozorilu na posledice v pozivu, nista vložila v zadostnem številu izvodov, se tožba zavrže.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo.
2. Zoper sklep sta se pritožila tožnika brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov in brez izrecnega pritožbenega predloga. Priznavata, da sta vložila nepopolno vlogo in prosita, da sodišče napake ne upošteva. Ne drži, da nista navedla toženih strank in vrednosti spora, strinjata pa se, da nista navajala dopustnih razlogov za tožbo za razveljavitev sodne poravnave, predvidenih v drugem odstavku 392. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). V nadaljevanju pritožbe navajata in pojasnjujeta, zakaj ocenjujeta, da je bila sodna poravnava sklenjena pod vplivom grožnje.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Sodišče je zavrglo tožbo na dveh podlagah in sicer na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP v zvezi s 106. členom ZPP, ker sta tožnika popravljeno tožbo vložila le v enem izvodu (pritožnika temu ne oporekata) in na podlagi petega odstavka 393. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 398. člena ZPP, ker tožnika niti v popravljeni tožbi nista navedla dopustnih razlogov za razveljavitev sodne poravnave iz drugega odstavka 392. člena ZPP.
5. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna in zakonita. Za zavrženje tožbe zadošča že neizpodbijano dejstvo, da tožnika popravljene tožbe, kljub ustreznemu opozorilu na posledice v pozivu 14. 6 .2012, nista vložila v zadostnem številu izvodov. Sicer pa pritožnika ne nasprotujeta ugotovitvi sodišča prve stopnje, da ne navajata dopustnih razlogov za razveljavitev sodne poravnave iz drugega odstavka 392. člena ZPP. Nasprotno, priznavata, da razlogov nista navedla. Po izrecni določbi prvega odstavka 398. člena ZPP, ki se na podlagi petega odstavka 393. člena ZPP uporablja v postopku s tožbo za razveljavitev sodne poravnave, je zato sodišče prve stopnje pravilno tožbo zavrglo. Pritožbeno pojasnjevanje, da je bila poravnava sklenjena pod prisilo z grožnjami, predstavlja nedopustno pritožbeno novoto, saj pritožnika ne izkažeta, zakaj brez svoje krivde tega nista uveljavljala že prej. Pritožbeno sodišče teh trditev zato na podlagi prvega odstavka 337. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP ne sme upoštevati.
6. Ker s pritožbenimi trditvami pritožnika pravilnosti odločitve ne moreta uspešno izpodbiti in ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).
7. Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker jih pritožnika nista priglasila.