Jedro

1. Po 2. točki 202. člena zakona o prekrških se lahko zahteva za sodno varstvo vloži zoper odločbo, izdano na drugi stopnji, če je posamezniku za prekršek izrečena kazen nad 5000. tolarjev.

2. Po določbi 1. odst. 202. člena zakona o prekrških se zahteva za sodno varstvo ne more vložiti v primeru, ko je izrečen varstveni ukrep odvzema orožja in streliva.

Izrek

Zahteva zagovornika kaznovanega za sodno varstvo se zavrže kot nedovoljena.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno odločbo Republiškega senata za prekrške je bila potrjena odločba občinskega sodnika za prekrške, s katero je bil kaznovani spoznan za odgovornega prekrška iz 13. točke 1. odstavka 59. člena zakona o nadzoru državne meje, za katerega je bil kaznovan z denarno kaznijo 3.500 SIT, na podlagi 37. člena zakona o prekrških pa je bil obdolžencu izrečen varstveni ukrep odvzema pištole in zaseženih nabojev ter naloženo plačilo postopka v povprečnini 1.500 SIT.

Zagovornik kaznovanega je vložil zahtevo za sodno varstvo, v kateri je predlagal, da vrhovno sodišče odločbi organa prve in druge stopnje razveljavi ter vrne zadevo v novo odločanje.

Zahteva za sodno varstvo ni dovoljena.

Po 2. točki 202. člena zakona o prekrških se lahko zahteva za sodno varstvo vloži zoper odločbo, izdano na drugi stopnji, če je posamezniku za prekršek izrečena kazen nad 5.000 tolarjev. Kaznovanemu je bila izrečena kazen 3.500 SIT, tako da ni bila podana podlaga za vložitev omenjenega izrednega pravnega sredstva. Tudi izrečeni varstveni ukrep ne daje podlage za vložitev zahteve za sodno varstvo, saj se takšno izredno pravno sredstvo po 1. točki 202. člena zakona o prekrških lahko vloži le tedaj, če je izrečen varstveni ukrep prepovedi opravljanja samostojne dejavnosti ali poklica ali prepoved vožnje motornega vozila, ne pa v primeru, ko je izrečen varstveni ukrep odvzema orožja in streliva.

Vrhovno sodišče je torej ugotovilo, da zahteva za sodno varstvo po zakonu o prekrških ni bila dovoljena, zato jo je v skladu z določbo 2. odstavka 204. člena tega zakona zavrglo.