Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica je zemljiškoknjižna lastnica dela nepremičnine št. 2292/9 k. o. ... do 2/16, ki je v naravi večstanovanjska stavba s stavbiščem v izmeri 222 m2 (v nadaljevanju tožničina nepremičnina). S tožbo je zahtevala ugotovitev ničnosti kupoprodajne pogodbe, ki sta jo sklenila toženca v letu 2013, in sicer zaradi nedopustnega prometa in nedopustne podlage - razpolaganja s funkcionalnim zemljiščem, potrebnim za redno rabo stavbe, katere 2/16 solastnica oziroma lastnica dela stavbe je; ter ugotovitev pridobitve lastninske pravice na zemljišču, ki je bilo predmet prodajne pogodbe, na podlagi zakona (12. člen Zakona o temeljnih lastninsko pravnih razmerjih, v nadaljevanju ZTLR,v zvezi z Zakonom o lastninjenju zemljišč v družbeni lastnini, v nadaljevanju ZLNDL). Toženca sta ugovarjala, da je sporno zemljišče ob lastninjenju družbene lastnine pridobila po zakonu v last druga toženka (po Zakonu o zadrugah, v nadaljevanju ZZad, v zvezi z Zakonom o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, v nadaljevanju ZSKZ) in je z njim veljavno razpolagala.

2. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku z izpodbijano odločbo zaradi delnega umika s sklepom ustavilo postopke v delu, ki se je nanašal na del spremenjenega tožbenega zahtevka na red. št. 72, opisanega v izreku sklepa. S sodbo je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala: ugotovitev, da je kupoprodajna pogodba, sklenjena med drugo toženko in prvim tožencem 23. 1. 2013, pravno neveljavna - nična, in sicer v delu, ki se nanaša na parc. št. 2292/21 in 2292/22, obe k. o. ..., v nadaljevanju sporni nepremičnini (točka I.1 izreka); ugotovitev, da sta sporni nepremičnini skupna last vsakokratnega lastnika posamezne etažne enote v večstanovanjski stavbi, ki stoji na parc. št. 2292/9 k. o. ... (točka I.2 izreka), in da morata toženca v roku 15 dni nerazdelno povrniti tožnici njene pravdne stroške, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka I.3 izreka). Sodišče prve sopnje je zavrnilo tudi podrejeni tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala, da ji mora prvi toženec v roku 15 dni plačati znesek 26.658,56 EUR in povrniti njene pravdne stroške, oboje v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točki II.1 in II.2 izreka). Odločilo je, da mora tožnica v roku 15 dni povrniti prvemu tožencu pravdne stroške v znesku 3.981,05 EUR in drugi toženki pa v znesku 3.556,61 EUR, oboje v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. in IV. točka izreka).

3. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano odločbo sodišča prve stopnje (I. točka izreka). Odločilo je, da mora tožnica v roku 15 dni povrniti pritožbene stroške, in sicer prvemu tožencu v znesku 1.560,62 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, in drugi toženki v znesku 1.149,72 EUR (II. točka izreka).

4. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pravnih vprašanjih: 1) glede dopustnosti poseganja v pridobljene pravice lastnikov večstanovanjske hiše (0d leta 1966 dalje) z zahtevo po ponovni odmeri površin, potrebnih za normalno rabo nepremičnine (funkcionalno zemljišče) po sedaj veljavni zakonodaji, 2) glede nedopustnega predmeta (pripadajoče zemljišče) izpodbijane pogodbe iz leta 2013 ter zlorabe pravil civilnega prava (kršitev določb 35. in 39. člena Obligacijskega zakonika) s posegom v pridobljene pravice vsakokratnih zemljiškoknjižnih lastnikov večstanovanjske stavbe, 3) ali odsotnost določenega funkcionalnega zemljišča v času sklepanja odplačnih pravnih poslov po letu 1966 kljub pravilom Občega državljanskega zakonika, ZTLR in Zakona o prometu z nepremičninami drugo toženko upravičuje v ponovnem razpolaganju s celotno površino zemljišča v letu 2013 z izpodbijano pogodbo, sklenjeno izključno s prvim tožencem kot enim izmed etažnih lastnikov (obstoj dejanske etažne lastnine), 4) kdo je nosilec pravic uporabe zemljišča okoli večstanovanjske stavbe v času po sklenitvi kupoprodajnih pogodb po letu 1966 med drugo toženko in posameznimi lastniki, pri čemer druga toženka ni bila lastnica nobene izmed stanovanjskih enot v stavbi, 5) ali je s sklenitvijo citirane kupne pogodbe in evidentiranim nadaljnjim odplačnim razpolaganjem druge toženke po letu 1966 dopustno nadaljnje lastninjenje po ZZad oziroma na drugih pravnih podlagah; ali sta obe sodišči pravilno uporabili citiranih predpis kot merodajno pravno podlago za odločitev o zadevi in kako lahko sodišče ugotovi lastninjenje zazidanega stavbnega zemljišča na drugih pravnih podlagah (ZZad v zvezi z ZSKZ), če je bilo premoženje podržavljeno v gradbene namene. Sodišči sta napačno opredelili temeljno vprašanje v smeri, katero zemljišče predstavlja funkcionalno zemljišče k stavbi in v zvezi s tem, katera od strank in v kakšnem obsegu je imela ob uveljavitvi ZLNDL pravico uporabe na spornem zemljišču. 5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanj, izpostavljenih v tožničinem predlogu niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Zato je njen predlog za dopustitev revizije zavrnilo (367.c člen ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).