Jedro

Zatrjevanih oz. domnevnih groženj očeta, da bo otroka spet odpeljal, mati ni konkretizirala. Kaj naj bi se nenadoma spremenilo, kar naj bi povzročilo domnevno ogroženost obeh otrok, mati niti ne pojasni. Predlog je vložen očitno kot obramba proti očetovemu predlogu za spremembo veljavnih stikov med materjo in otroki v smeri njihove omejitve.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Odločitev o stroških se pridrži za končno odločbo o glavni stvari.

Obrazložitev

1.Udeleženca sta razvezana zakonca, očitno državljana Kosova, katerih zakonska zveza je bila razvezana 15. 8. 2022 pred sodiščem v Prizrenu (Kosovo), odločeno je bilo, da se otroka zaupata v vzgojo in varstvo očetu, mati pa ima z otrokoma stike. Sodba je bila priznana v R Sloveniji, kjer vsi udeleženci očitno prebivajo. Oče je pred slovenskim sodiščem predlagal, da se odločitev o stikih spremeni tako, da se ti izvajajo pod nadzorom.

2.Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog matere, da se očetu prepove z njunima skupnima otrokoma, 13 letno hčerko A. (l. 2012), in 10 letnim sinom B. (l. 2025), prestopiti državno mejo. Ocenilo je, da za predlagano začasno odredbo ni verjetno izkazanih zakonskih pogojev, in sicer ni izkazana nevarnost, da bi bila otroka ogrožena.

3.Mati se zoper sklep pritožuje in predlaga njegovo razveljavitev. Navaja, da je sodišče uporabilo napačen, prestrog standard, da izkaže ogrožanje otrok, saj zadošča verjetnost, ne pa akutna neposredna ogroženost. Poudarja, da je oče v preteklosti otroka brez njenega soglasja že odpeljal na Kosovo in ju tam zadrževal več let, s čimer ji je onemogočil stike z njima, ju odtujeval in jima stalno govori, kako slaba mati je. Nevarnost, do bo spet tako ravnal, naj bi torej realno obstajala, še posebej, ker s tem oče tudi grozi. Morda bi lahko odšel tudi v Nemčijo, kjer naj bi bile boljše zaposlitvene možnosti, pravi mati, in še, da oče v Sloveniji nima trajno urejenega statusa, nima dovoljenja za stalno prebivanje, kar naj bi nevarnost samo povečevalo. Prepoved, ki jo zahteva zaradi navedene nevarnosti, po njenem prevlada nad interesi počitnikovanja in obiskovanja sorodnikov.

4.Oče je vložil odgovor na pritožbo, predlaga njeno zavrnitev ter povrnitev svojih pritožbenih stroškov.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da se začasna odredba izda, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. čl. Družinskega zakonika - DZ). Pravilno je ugotovilo, da otroka udeležencev tega postopka nista ogrožena, še bolj konkretno, da nista ogrožena zaradi tega, ker bi oče z njima lahko prestopil državno mejo zaradi potovanja, kar mu mati želi prepovedati.

7.DZ v 2. odst. 157. čl. določa, da je otrok ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju, pri čemer škoda pomeni škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka ali na otrokovem premoženju (3. odst. 157. čl. DZ).

8.Sodišče prve stopnje je navedene kriterije v konkretnem primeru pravilno presodilo. Temu, kar je obrazložilo v 10., 11. in 12. točki obrazložitve svojega sklepa, ni česa bistvenega dodati: mati ni z ničemer izkazala verjetnosti, da bi bila otroka ogrožena, ker naj bi ju oče protipravno nameraval odpeljati na Kosovo ali v Nemčijo in ju tam dlje časa zadrževati. S svojimi navedbami te nevarnosti ni verjetno izkazala.

9.Z nosilnimi razlogi za zavrnitev predmetnega predloga, ki so, da nič ne kaže na to, da bi oče otroka za dlje časa imel namen iztrgati iz slovenskega okolja, saj sta se tu lepo vživela, obiskujeta osnovno šolo, prav tako pa ima oče v R Sloveniji službo in si je tu osnoval novo družino, pritožnica ne polemizira. Implicite le z navedbo, da naj bi morebiti iskal boljšo zaposlitev v Nemčiji, vendar tako splošno, da s tem ne more vzbuditi resnejših pomislekov o obstoju nevarnosti. Nevarnost, da bo oče otroka za dlje časa odpeljal v tujino, ne izhaja iz dejstva, da naj ne bi imel trajno urejenega statusa v Sloveniji. Tudi ne izhaja iz tega, da je oče pred petimi leti (2020) otroka dejansko za nekaj časa pustil pri sorodnikih na Kosovu, kar je pojasnil z okoliščino, da ju je bil primoran umakniti pred materinim nasiljem. To je podkrepil z izdanim sodnim sklepom o prepovedi materi, da se jim približuje, in z navedbo, da hči zaradi nasilnega ravnanja matere z njo ne želi imeti stikov in jih tudi nima. Na te navedbe pa mati z ničemer ne odgovarja.

10.Zatrjevanih oz. domnevnih groženj očeta, da bo otroka spet odpeljal, mati ni konkretizirala, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Kaj naj bi se nenadoma spremenilo, kar naj bi povzročilo domnevno ogroženost obeh otrok, mati niti ne pojasni. Predlog je vložen očitno kot obramba proti očetovemu predlogu za spremembo veljavnih stikov med materjo in otroki v smeri njihove omejitve.

11.Naposled je sodišče prve stopnje tudi primerno pojasnilo, da bi bil ukrep prepovedi prehajanja državne meje očetu z otrokoma, ki sta mu zaupana v vzgojo in varstvo, neprimeren in nesorazmeren, saj bi preveč posegel v pravico vsakega, da potuje, kar izhaja že iz ustavno zagotovljene svobode gibanja. Ni sporno, da ima oče sorodnike na Kosovu, ki so tudi sorodniki, torej razširjena družina, obeh otrok. Zato je povsem običajno in dopustno, da jih otroka (skupaj z očetom) obiskujeta. S tem se avtomatično oz. pojmovno ne krši sodna odločba o stikih med materjo in otrokoma. Tudi na navedeno pritožba ne podaja tehtnega argumenta proti oz. se s tem sploh ne sooči; navedba, da počitnikovanje na Kosovu ne more pretehtati nad odtujitvijo otrok materi, je zgolj navidezen argument, saj verjetnost odtujevanja ni izkazana in tudi pojmovno ni pogojena s prehajanjem državne meje.

12.Ker torej pritožbene navedbe niso utemeljene, podani pa tudi niso razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo zavrniti in izpodbijano odločitev sodišča prve stopnje potrditi (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), v zvezi s 42. čl. Zakona o nepravdnem postopku). Stroški v zvezi z začasnimi odredbami delijo končno usodo vseh stroškov postopka (151. čl. ZPP).

-------------------------------

1Očitno, da je oče to storil še pred razvezo zakonske zveze in zaupanjem otrok njemu.

Zveza:

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 157, 157/2, 157/3, 161

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.