Jedro

Po presoji sodišča bi zakonodajalec, v kolikor bi želel, da se izpostavi tudi pri sodniku za prekrške stalnost na tem mestu oziroma na mestu sodnika za prekrške, to navedel kot pogoj, kot je to navedeno pri pridobitvi položaja svétnika sodnika Senata za prekrške. Ker je pri sodniku za prekrške določen le pogoj "15 let sodniške službe", to ne more pomeniti 15 let na mestu sodnika za prekrške.

Izrek

1. Tožbi se ugodi in se odločba Sveta sodnikov za prekrške št. ... z dne ... odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek. 2. Zahteva tožnice za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožnice proti odločbi Sveta sodnikov za prekrške št. ...z dne .... S to odločbo je bil zavrnjen njen zahtevek, da se jo na podlagi 3. odstavka 258. h člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83 in nadaljnji, v nadaljevanju: ZP) imenuje na položaj svétnice in uvrsti v plačilni razred 2,94 z dne 28. 6. 2003 oziroma podredno z dnem vložitve predloga. V svoji obrazložitvi tožena stranka navaja, da tožnica v pritožbi uveljavlja smiselno enake navedbe kot jih je uveljavljala že v svojem predlogu za napredovanje na podlagi 3. odstavka 258. h člena ZP. Tožnica vztraja, da je dopolnila 15 let sodniške službe in pri tem navaja, da pojma "sodniške službe" po njenem mnenju ni mogoče razlagati drugače kot ga opredeljuje 1. odstavek 105. člena Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 19/94 in nadaljnji, v nadaljevanju: ZSS). Tožena stranka meni, da je potrebno pri napredovanju na položaj svétnika na podlagi 3. stavka 3. odstavka 258. h člena ZP izpolnjevati pogoj 15 let sodniške službe, dosežene izključno na funkciji sodnika za prekrške oziroma sodnika. Po stališču tožene stranke se 1. odstavka 105. člena ZSS ne more smiselno uporabiti, ker gre za prehodno določbo zakona, ki se uporablja le ob prvi uvrstitvi sodnika, ne pa tudi pri napredovanjih. Organ prve stopnje je pravilno ugotovil, da do dneva odločanja tožnica še ni dopolnila 15 let sodniške službe na funkciji sodnice za prekrške in je bil iz tega razloga njen predlog za napredovanje na položaj svétnice utemeljeno zavrnjen.

Tožnica v tožbi navaja, da je opravila pravosodni izpit .... in se je pri Sodniku za prekrške A zaposlila ...1990 in ni sporna njena dosedanja zaposlitev. Na dan 28. 6. 2003, ko je bila na podlagi ocene Sveta za prekrške uvrščena v plačilni razred 2,56, je imela dopolnjenih 18 let in 8 mesecev dela, ki se po določbi 1. odstavka 105. člena ZSS šteje kot opravljanje sodniške službe. Svet sodnikov za prekrške je podal dne 16. 9. 2003 oceno sodniške službe, v kateri je ugotovil, da tožnica izpolnjuje pogoje za napredovanje, z dnem 28. 6. 2003 je bila uvrščena v plačilni razred 2,56. Nadalje navaja, da določila ZP pojma sodniške službe ne opredeljujejo, zato bi se glede tega morala uporabljati določba 1. odstavka 105. člena ZSS. Tožnica zato izpolnjuje vse pogoje za pridobitev položaja svétnika kot jih določa 3. odstavek 258. h člena ZP. Tožnica predlaga, da se odločba tožene stranke spremeni tako, da se njeni pritožbi ugodi ter da se prvostopna odločba spremeni tako, da se njenemu zahtevku za napredovanje na položaj svétnice ugodi in jo uvrsti v plačilni razred 2,94 in z dnem 28. 6. 2003 prizna položaj svétnice in se jo z istim dnem uvrsti v plačilni razred 2,94 oziroma podrejeno, da se odločba tožene stranke odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek, hkrati zahteva povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je zavrnila pritožbo proti odločbi, s katero je bil zavrnjen predlog tožnice za napredovanje na položaj svétnice in uvrstitev v plačilni razred 2,94. Z odločbo z dne ... je bilo ugotovljeno, da tožnica ne izpolnjuje pogojev za napredovanje po 3. stavku 3. odstavka 258. h člena ZP, ker še ni dopolnila 15 let sodniške službe na funkciji sodnice za prekrške. Tožena stranka navaja, da so razlogi, s katerimi tožnica utemeljuje svojo tožbo, enaki kot jih je uveljavljala že v predlogu za napredovanje na položaj svétnice in v svoji pritožbi. Po mnenju tožene stranke so ti razlogi neutemeljeni. Tožena stranka meni, da je potrebno pri napredovanju na položaj svétnika na podlagi 3. stavka 3. odstavka 258. h člena ZP izpolnjevati pogoj 15 let sodniške službe dosežene izključno na funkciji sodnika za prekrške oziroma sodnika. Tožena stranka meni, da v tem primeru ni mogoče smiselno uporabiti 1. odstavka 105. člena ZSS, ker je to določilo prehodna določba zakona, ki se uporablja le ob prvi uvrstitvi sodnika, ne pa tudi pri napredovanjih. V zvezi s predlogom tožnice, da se imenuje na položaj svétnice z dnem 28. 6. 2003, pa tožena stranka navaja, da 3. odstavek 24. člena ZSS katerega določbe glede na 1. alineo 5. odstavka 258. h člena ZP smiselno veljajo tudi za sodnike za prekrške, določa namreč, da se o napredovanju na položaj svétnika odloča na predlog sodnika ali predsednika sodišča in to pomeni, da postopek ne teče po uradni dolžnosti z dnem, ko sodnik izpolni formalne pogoje za napredovanje. Tožena stranka navaja, da v zvezi s stališčem, sprejetim na 57. seji Sveta sodnikov za prekrške dne 28. 2. 2001 (na podlagi podobnega stališča Sodnega sveta), po katerem sodnik za prekrške prve stopnje pridobi položaj svétnika po izpolnjenih pogojih za redno napredovanje po 15 letih sodniške službe z dnem odločitve na seji Sveta sodnikov za prekrške. Tožnica pa je predlog za imenovanje na položaj svétnice vložila šele 24. 3. 2004. Tožnica je bila z dnem 28. 6. 2003 uvrščena v plačilni razred 2,56 potem, ko je bilo s pravnomočno oceno sodniške službe zanjo ugotovljeno, da izpolnjuje pogoje za napredovanje. Tožena stranka predlaga, da se tožba kot neutemeljena zavrne.

Državni pravobranilec je kot zastopnik javnega interesa prijavil udeležbo v tem upravnem sporu.

Tožba je utemeljena.

Iz navedb obeh strank in podatkov v upravnem spisu izhaja, da je tožena stranka zavrnila tožničin zahtevek, da se jo na podlagi 3. stavka 3. odstavka 258. h člena ZP imenuje na položaj svétnice. Med strankama je sporna razlaga pojma "sodniške službe" v besedilu 3. stavka 3. odstavka 258. h člena ZP. Stališče tožene stranke je, da pri razlagi "sodniška služba" ni mogoče uporabiti 1. odstavka 105. člena ZSS, ker je ta določba prehodna določba in ki se uporablja le ob prvi uvrstitvi sodnika in ne ob napredovanju. Po njenem stališču je zato potrebno razlagati zakonsko besedilo "15 let sodniške službe" kot 15 let izključno na funkciji sodnika za prekrške.

S 17. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških (ZP-L, Uradni list RS, št. 31/00) je bilo pri 258. h členu sprejeto besedilo: "Položaj svétnika pridobi sodnik za prekrške prve stopnje na mestu sodnika za prekrške prve stopnje po izpolnjenih pogojih za redno napredovanje po 15 letih sodniške službe, če ta zakon ne določa drugače." Hkrati je bil dodan nov 5. stavek, ki se glasi: "Položaj svétnika pridobi sodnik Senata za prekrške RS pri tretjem napredovanju na tem mestu, če ta zakon ne določa drugače." Tako dopolnjen 258. h člen ZP določa pridobitev položaja svétnika sodnika za prekrške prve stopnje in sodnika Senata za prekrške. Z gramatikalno in primerjalno razlago ureditve pridobitve položaja svétnika je mogoč zaključek, da je zakonodajalec pri sodniku za prekrške kot enega izmed pogojev določil 15 let sodniške službe, pri sodniku Senata za prekrške pa je ta pogoj tretje napredovanje na tem mestu. Zakonodajalec je izpostavil delo sodnika izključno na Senatu za prekrške, s tem je poudaril daljšo dobo dela na samem Senatu za prekrške kot pritožbenemu organu. To pomeni, da je pri tem upoštevana sama narava dela in položaj Senata za prekrške.

Po presoji sodišča bi zakonodajalec, v kolikor bi želel, da se izpostavi tudi pri sodniku za prekrške stalnost na tem mestu oziroma na mestu sodnika za prekrške, to navedel kot pogoj, kot je to navedeno pri pridobitvi položaja svétnika sodnika Senata za prekrške. Ker je pri sodniku za prekrške določen le pogoj "15 let sodniške službe", to ne more pomeniti 15 let na mestu sodnika za prekrške.