Jedro

Odlog izvršbe, s katerim je sodišče prve stopnje sledilo dolžnikovemu smiselnemu predlogu v tej smeri, je dolžniku v korist. Dolžniku zato ni mogoče priznavati pravnega interesa za pritožbo zoper zanj ugodno sodno odločbo zgolj zaradi tega, ker si smiselno prizadeva za še ugodnejšo odločitev (odpis dolga), ki niti ni v pristojnosti izvršilnega sodišča. V skladu s prvim in drugim odstavkom 178. člena ZIZ lahko sodišče na podlagi cenitve sodnih cenilcev vrednost nepremičnine ugotovi še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, kar pomeni, da je lahko (oz. mora biti) že v tej fazi postopka postavljen tudi sodni cenilec, na podlagi cenitve katerega se ugotavlja vrednost nepremičnine.

Izrek

I. Pritožba se v delu, v katerem se nanaša na sklep sodišča prve stopnje In 1469/2012-49, zavrže. II. V delu, v katerem se nanaša na sklep sodišča prve stopnje In 1469/2012-48, se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom In 1469/2012-48 je sodišče prve stopnje cenilcu mag. M.P. za opravljeno delo odmerilo nagrado in povračilo stroškov v skupnem znesku 852,64 EUR (I. točka izreka). Nadalje je odločilo, da je potrebno od odmerjenega skupnega zneska (bruto) obračunati in plačati še 8,85 % prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v znesku 75,46 EUR in 0,53 % prispevek za zdravstvo in poškodbe pri delu v znesku 4,52 EUR (II. točka izreka), ne pa tudi DDV, saj cenilec ni zavezanec za njegovo plačilo (III. točka izreka). V IV. točki izreka je sodišče izvršitev obračuna in plačila davka in prispevkov na ustrezen račun kakor tudi plačilo neto nagrade na transakcijski račun cenilca naložilo finančno računovodski službi sodišča iz založenega predujma.

2. Z uvodoma navedenim sklepom In 1469/2012-49 je sodišče prve stopnje izvršbo odložilo do 12. 12. 2014. 3. Zoper obe navedeni prvostopni odločitvi se z eno pritožbo pravočasno laično pritožuje dolžnik brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov. Navaja, da je sodišče obvestil o nepravilnosti postopka, ki se vodi proti njemu s strani „davčne“. Iz poslane dokumentacije je točno razviden njegov status, kje so napake in kdaj so nastale. Izpostavlja, da je „dal na davčno podatke za odpis, ne pa za odlog“. Prvostopno sodišče je kljub dolžnikovim opozorilom in navedbam vztrajalo pri preuranjeni cenitvi. Pritožnik smiselno kot nepravilno graja ocenjeno vrednost nepremičnin, saj je stara hiša neuporabna, nova hiša pa nedokončana. Navaja, da se proti njemu vodi mobing, sodišče pa dela na podlagi predloženih lažnih in prirejenih podatkov s strani upnika, ki je dolžniku zamolčal njegove pravice in je njemu dolžan nadomestilo za osebni dohodek. Pritožbenih stroškov ne priglaša. 4. Pritožba je v delu, ki se nanaša na sklep sodišča prve stopnje In 1469/2012-49, nedovoljena, v delu, v katerem izpodbija sklep sodišča prve stopnje In 1469/2012-48, pa je pritožba neutemeljena.

Odločitev o pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje In 1469/2012-49 :

5. V obravnavani zadevi je bil na podlagi izvršilnega naslova (seznama izvršilnih naslovov Ministrstva za finance, Davčnega urada Maribor) izdan sklep o izvršbi z dne 21. 11. 2012 (list. št. 3 - 4), ki je že pravnomočen. Z njim je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo na nepremičnine dolžnika.

6. Laično vlogo dolžnika z dne 3. 2. 2014, s katero se je le-ta smiselno zavzemal za „ustavitev postopka do rešitve zadeve na Delovnem in socialnem sodišču“, je sodišče prve stopnje pravilno obravnavalo po vsebini kot dolžnikov predlog za odlog izvršbe, s katerim se je upnik v svoji vlogi (list. št. 98 spisa) strinjal glede na dejstvo, da je davčni organ davčno obveznost odložil do 12. 12. 2014. Prvostopno sodišče je upoštevaje vse navedeno z izpodbijanim sklepom izvršbo odložilo do 12. 12. 2014, kar pritožnik (med drugim) izpodbija z obravnavano pritožbo.

7. Po prepričanju sodišča druge stopnje pritožnik za pritožbo zoper navedeni prvostopni sklep nima pravnega interesa, zato pritožba v tem delu ni dovoljena (četrti odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Odlog izvršbe, s katerim je sodišče prve stopnje sledilo dolžnikovemu smiselnemu predlogu v tej smeri (kot je bilo obrazloženo zgoraj), je dolžniku v korist. Dolžniku zato ni mogoče priznavati pravnega interesa za pritožbo zoper zanj ugodno sodno odločbo zgolj zaradi tega, ker si smiselno prizadeva za še ugodnejšo odločitev (odpis dolga), ki niti ni v pristojnosti izvršilnega sodišča. Sicer pa ni mogoče spregledati, da je čas, za katerega je bila izvršba odložena, že potekel. Dolžnik zato ne more imeti več nobene pravne koristi od pritožbe zoper navedeni prvostopni sklep, ki se nanaša na že preteklo časovno obdobje.

8. Vse navedeno je v skladu s prvim odstavkom 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ narekovalo zavrženje pritožbe zoper obravnavani prvostopni sklep.

Odločitev o pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje In 1469/2012-48 :

9. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sklepa, s katerim je dovolilo izvršbo na dolžnikove nepremičnine, s sklepom z dne 29. 5. 2013 določilo sodnega cenilca, ki je v tem postopku opravil cenitev dolžnikovih nepremičnin in o tem izdelal „poročilo o ocenitvi nepremičnin“ z dne 15. 3. 2014. Le-to je bilo strankam izvršilnega postopka vročeno skupaj s pozivom, naj nanj podajo morebitne pripombe (list. št. 91 spisa), ki mu nobena od strank ni sledila.

10. V obravnavanem primeru je bilo torej izvedensko delo (cenitev) opravljeno, česar pritožnik ne prereka. Zato ima cenilec v skladu z 39. členom Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (v nadaljevanju Pravilnik) pravico do nagrade za svoje delo in povrnitev stroškov v zvezi z delom. V zvezi s pritožbeno grajo, da naj bi bila opisana cenitev preuranjena, sodišče druge stopnje dodaja, da je njeno opravo sodišče prve stopnje odredilo po pravnomočnosti sklepa o izvršbi že s sklepom z dne 29. 5. 2013, torej skoraj leto dni pred dolžnikovo vlogo z dne 3. 2. 2014, s katero je le-ta smiselno predlagal odlog izvršbe; tudi sama cenitev je bila opravljena pred izdajo sklepa o odlogu izvršbe. Sicer pa lahko v skladu s prvim in drugim odstavkom 178. člena ZIZ sodišče na podlagi cenitve sodnih cenilcev vrednost nepremičnine ugotovi še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, kar pomeni, da je lahko (oz. mora biti) že v tej fazi postopka postavljen tudi sodni cenilec, na podlagi cenitve katerega se ugotavlja vrednost nepremičnine. V konkretnem primeru pa je bil sodni cenilec postavljen šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, kar nikakor ne more biti preuranjeno. V kolikor dolžnik preuranjenost opravljene cenitve v pritožbi izpostavlja iz razloga, ker še vedno ne priznava upnikove terjatve, izhajajoče iz izvršilnega naslova, na podlagi katerega je bila v tem postopku dovoljena izvršba, pa ga je sodišče prve stopnje v sklepu In 1469/2012-49 že pravilno opozorilo na pravnomočnost navedenega sklepa o izvršbi ter mu tudi utemeljeno pojasnilo, da je izvršilno sodišče v izvršilnem postopku strogo vezano na izvršilni naslov (načelo stroge formalne legalitete), vse dokler pravnomočni izvršilni naslov ni z izrednimi pravnimi sredstvi spremenjen ali razveljavljen.

11. Tudi s pritožbeno grajo nepravilnosti ocenjene vrednosti nepremičnin dolžnik ne more uspešno izpodbijati v preizkušanem sklepu odmerjene nagrade in povrnitve stroškov sodnega cenilca. Navedene pritožbene navedbe bi lahko bile zgolj predmet vsebinskega obravnavanja same cenitve v smislu pripomb na cenitev, k podaji katerih je bil dolžnik pozvan, vendar jih v postavljenem roku ni podal, kot je bilo obrazloženo že zgoraj.

12. Ob odsotnosti izrecne pritožbene graje pravilnosti prvostopne odmere nagrade cenilca po posameznih na prvi stopnji priznanih postavkah tarife za vrednotenje cenilskega dela (VI. poglavje Pravilnika) ter priznanja povrnitve njegovih stroškov v zvezi z delom, je s tem v zvezi zadoščal uradni preizkus (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ). Le-ta je pokazal, da je prvostopno sodišče glede na posebnosti opravljene cenitve (cenitev v naravi različnih nepremičnin - večji poslovni objekt, večja stanovanjska hiša in v tem sklopu več stavbnih zemljišč in gospodarsko poslopje) utemeljeno in v ustrezni višini priznalo nagrado za ogled in cenitev vsake od po namembnosti različnih nepremičnin, kar je tudi prepričljivo obrazložilo (obrazložitev prvostopnega sklepa v točkah 2 in 4), s čimer sodišče druge stopnje soglaša in razloge povzema.

13. Ob tem sodišče druge stopnje le še dodaja, da je bilo v izpodbijanem sklepu odločeno le o nagradi in povrnitvi stroškov cenilca, ne pa tudi o potrebnosti teh stroškov (peti odstavek 38. člena ZIZ), o čemer bo potrebno ob morebitni izpolnjenosti pogojev iz 38. člena ZIZ še odločati.

14. Vse obrazloženo je v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ narekovalo zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega prvostopnega sklepa.