Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sklep I Cpg 102/2003

ECLI:SI:VSLJ:2004:I.CPG.102.2003 Gospodarski oddelek

pristojnost slovenskega sodišča
Višje sodišče v Ljubljani
2. december 2004
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Pristojnost slovenskega sodišča pa izhaja tudi iz določbe 27. člena v zvezi s tretjim odstavkom 58. člena v času vložitve tožbe veljavnega ZPP/77. Po določbi 27. člena ZPP/77 je v primeru, če v zveznem zakonu ali mednarodni pogodbi ni izrecne določbe o pristojnosti sodišča RS za določeno vrsto sporov, slovensko sodišče pristojno za sojenje v tovrstnih sporih tudi tedaj, kadar njegova pristojnost izvira iz določb zakona o krajevni pristojnosti sodišča RS. Kot že rečeno, ZUKZ ne vsebuje posebnih določb o pristojnosti slovenskega sodišča za reševanje sporov, kot je predmetni. Zato je potrebno uporabiti določbe ZPP/77, ki urejajo krajevno pristojnost sodišča. Ker po navedenih določbah zoper toženo stranko v Republiki Sloveniji ni splošne pristojnosti, se lahko za obveznosti, ki jih je treba izpolniti v Republiki Sloveniji, po določbi tretjega odstavka

58.člena ZPP/77 tožba vloži pri tistem sodišču, na katerega območju je treba izpolniti to obveznost. Določba torej veže pristojnost sodišča Republike Slovenije na navezno okoliščino kraja izpolnitve obveznosti (tako tudi določba 56.člena sedaj veljavnega Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku, Ur.list RS št.56/99). Iz podatkov v spisu izhaja, da tožeča stranka v predmetni zadevi izterjuje denarni znesek. Vtožuje torej izpolnitev denarne obveznosti, ki se skladno z določbo 320. člena Zakon o obligacijskih razmerjih izpolnjuje v kraju, v katerem ima upnik sedež, v tem primeru torej v Ljubljani. Okrožno sodišče v Ljubljani je ob povedanem pristojno za odločanje v tej zadevi tudi na podlagi zgoraj navedenih določb ZPP/77.

Izrek

1. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi v 2. točki izreka, v 1. točki izreka pa se spremeni tako, da se glasi: Okrožno sodišče v Ljubljani je pristojno za odločanje o tej zadevi.

2. Odločitev o pritožbenih stroških tožeče stranke se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje se je z izpodbijanim sklepom izreklo za nepristojno za odločanje v predmetnem gospodarskem sporu (1. točka izreka). Odločilo je, da se vsa opravljena pravdna dejanja razveljavijo in se tožba zavrže (2. točka izreka).

Zoper sklep je tožeča stranka pravočasno vložila pritožbo. Navedla je, da je bila s predloženima pogodbama med strankama dogovorjena krajevna pristojnost sodišča po sedežu banke, t.j. Okrožnega sodišča v Ljubljani. V času sklepanja pogodb sta bili pravdni stranki pod jurisdikcijo iste države, zato s pogodbo dogovorjena krajevna pristojnost velja, ne glede na kasnejše spremembe v pripadnosti strank različnim državam. Zato v konkretnem primeru ne gre za mednarodni dogovor in uporaba določb mednarodnega zasebnega prava ni smiselna. V kolikor bi sklep prvostopnega sodišča obveljal, bi sodišče z uporabo sedaj veljavnih postopkovnih pravil neutemeljeno poseglo v že vzpostavljena obligacijska razmerja in tudi kratenje že pridobljenih ustavnih pravic do sodnega varstva. Priglasila je stroške.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da ima tožena stranka sedež v tuji državi. Z razglasitvijo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS/I, št. 1/91), to je dne 25.6.1991, je Republika Slovenija postala samostojna država. S tem dnem sta tožeča in tožena stranka postali subjekta različnih državnih pripadnosti. Ker je bila pogodba o kratkoročnem kreditu št. 10110600, na katero se nanaša tožba, sklenjena prav dne

25.6.1991, je za vprašanje, ali je sodišče Republike Slovenije ( v nadaljevanju sodišče RS) pristojno za odločitev o tem sporu, potrebno uporabiti določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki urejajo pristojnost sodišč v sporih z mednarodnim elementom. Ob navedenem je pritožnikova navedba, da sta bili pravdni stranki v času sklepanja pogodbenega razmerja pod jurisdikcijo iste države, ter da zato ni smiselna uporaba določb mednarodnega zasebnega prava, neutemeljena.

Pravilna je nadaljna ugotovitev prvostopnega sodišča, da je po 29. členu ZPP (Ur.list RS št.26/99 in nasl.) oziroma pravilneje v času vložitve tožbe veljavnem 27. členu ZPP, Ur.list SFRJ št.4/77 in nasl. ( v nadaljevanju ZPP/77) sodišče RS pristojno za sojenje, kadar je njegova pristojnost z mednarodnim elementom izrecno določena z zakonom ali z mednarodno pogodbo. Če v teh ni izrecne določbe o mednarodni pristojnosti sodišča Republike Slovenije za določeno vrsto sporov, je le-to za sojenje pristojno tudi tedaj, kadar njegova pristojnost izvira iz določb o krajevni pristojnosti.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da Zakon o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih (Ur. l. SFRJ, št. 43/82 in naslednji; v nadaljevanju ZUKZ), ki je veljal v času vložitve predmetne tožbe, ne vsebuje posebnih določb o pristojnosti slovenskega sodišča za reševanje sporov, kot je obravnavani. V prvem odstavku 49. člena pa določa, da se stranki smeta sporazumeti o pristojnosti tujega sodišča le, če je vsaj ena tuj državljan ali pravna oseba s sedežem v tujini in ne gre za spor, za katerega je po določbah tega ali drugega zveznega zakona izključno pristojno sodišče RS. V času sklepanja pogodbe, na katero se nanaša tožba, je bila tožena stranka že pravna oseba s sedežem v tujini. Izključna pristojnost sodišča RS ni bila predpisana. Zato 13. člen pogodbe, v katerem sta se stranki dogovorili o krajevni pristojnosti sodišča, ki bo reševalo morebitne spore , ki bi nastali pri izpolnjevanju določil te pogodbe, predstavlja sporazum o pristojnosti tujega sodišča po prvem odstavku 49. člena ZUKZ v zvezi s 70. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. SFRJ, št. 4/77 in naslednji; v nadaljevanju ZPP/77).

V 13. členu navedenega sporazuma sta se pravdni stranki sporazumeli, da je za morebitne spore, ki bi nastali pri izpolnjevanju določil pogodbe o kratkoročnem kreditu, pristojno sodišče v kraju banke.

Dogovorili sta torej pristojno sodišče, kjer je sedež tožeče stranke, torej pristojno sodišče v Republiki Sloveniji in sicer Okrožno sodišče v Ljubljani. To sodišče je torej pristojno za odločanje v tej zadevi že na podlagi zgoraj navedenega sporazuma o krajevni pristojnosti. Pritožnikova navedba, da v konkretnem primeru ne gre za mednarodni dogovor, torej ni utemeljena.

Pristojnost slovenskega sodišča pa izhaja tudi iz določbe 27. člena v zvezi s tretjim odstavkom 58. člena v času vložitve tožbe veljavnega ZPP/77. Po določbi 27. člena ZPP/77 je v primeru, če v zveznem zakonu ali mednarodni pogodbi ni izrecne določbe o pristojnosti sodišča RS za določeno vrsto sporov, slovensko sodišče pristojno za sojenje v tovrstnih sporih tudi tedaj, kadar njegova pristojnost izvira iz določb zakona o krajevni pristojnosti sodišča RS. Kot že rečeno, ZUKZ ne vsebuje posebnih določb o pristojnosti slovenskega sodišča za reševanje sporov, kot je predmetni. Zato je potrebno uporabiti določbe ZPP/77, ki urejajo krajevno pristojnost sodišča. Ker po navedenih določbah zoper toženo stranko v Republiki Sloveniji ni splošne pristojnosti, se lahko za obveznosti, ki jih je treba izpolniti v Republiki Sloveniji, po določbi tretjega odstavka

58.člena ZPP/77 tožba vloži pri tistem sodišču, na katerega območju je treba izpolniti to obveznost. Določba torej veže pristojnost sodišča Republike Slovenije na navezno okoliščino kraja izpolnitve obveznosti (tako tudi določba 56.člena sedaj veljavnega Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku, Ur.list RS št.56/99). Iz podatkov v spisu izhaja, da tožeča stranka v predmetni zadevi izterjuje denarni znesek. Vtožuje torej izpolnitev denarne obveznosti, ki se skladno z določbo 320. člena Zakon o obligacijskih razmerjih izpolnjuje v kraju, v katerem ima upnik sedež, v tem primeru torej v Ljubljani. Okrožno sodišče v Ljubljani je ob povedanem pristojno za odločanje v tej zadevi tudi na podlagi zgoraj navedenih določb ZPP/77. Pritožbeno sodišče je ob povedanem pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, kot izhaja iz izreka te odločbe (3.točka

365.člena ZPP). Pri tem je 2.točko izreka sklepa , s katero je prvostopno sodišče vsa dosedaj opravljena pravdna dejanja razveljavilo in tožbo zavrglo, razveljavilo.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 3.odstavka v zvezi s 4.odstavkom 165.člena ZPP.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia