Jedro

Nepravdno sodišče o spornih dejstvih odloča v izrazito poenostavljenem postopku in sicer v skladu z domnevami iz 9. člena ZVEtL po pravilu iz 11. člena ZVEtL ter na podlagi merila o bolj verjetni pravici iz 17. člena ZVEtL. Takšna poenostavitev omogoča lažjo vzpostavitev etažne lastnine, vendar je pravna kakovost odločitve zato manjša do te mere, da sklep po ZVEtL ni ovira, da udeleženci svojih zahtevkov, ki se nanašajo tako na skupne kot posamezne dele zgradbe ne bi moglo kasneje uveljavljati v pravdi ali drugih postopkih.

Izrek

I. Pritožbi M. se delno ugodi, pritožbi A. A. in B. B., sedaj Ba. Ba. pa v celoti in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi v točki 31/VII (glede posameznega dela stavbe z identifikacijsko številko 1738-3316-69).

II. V ostalem se pritožba MO zavrne in se v izpodbijanem in nerazveljavljenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z napadenim sklepom odločilo o udeležbi oseb v predmetnem postopku in o vzpostavitvi zemljiškoknjižnih listin, na novo vzpostavilo etažno lastnino na stanovanjskih stavbah z naslovom B. in B., določilo med drugim tudi posamezne dele stavbe in solastniške idealne deleže, ki pripadajo njihovim vsakokratnim lastnikom na skupnih delih stavbe. Za vsak posamezni del je določilo lastnika in odredilo izvedbo izpodbijanega sklepa v zemljiški knjigi v vrstnem redu vpisane zaznambe postopka vzpostavitve etažne lastnine.

2. Zoper sklep sta se pritožili nasprotna udeleženka M. in udeleženca A. A. in B. B., sedaj Ba. Ba., s stalnim prebivališčem na naslovu v H. K. 3. MO se pritožuje zoper 2., 11., 31., 36. 49. in 54. odstavek VII. točke in zoper IX. točko izreka sklepa ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni tako, da pri posameznih delih stavb z identifikacijsko številko 1, 2, 3, 4, 5 in 6 ne določi kot lastnico MO, temveč določi drugega lastnika ali predlog v tem delu zavrne, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo prvostopnemu sodišču v novo odločanje. Sodišču očita, da je zmotno ugotovilo dejansko stanje, napačno uporabilo materialno pravo, pri tem pa je tudi bistveno kršilo določbe postopka. Navaja, da sodišče pri odločanju ni uporabilo določil 3., 4., 5. 6. in 5. točke 24. člena ZVEtL. Že v odgovoru na predlog je MO izrecno navedla, da v zgradbah, ki so predmet vzpostavitve etažne lastnine nima poslovnih prostorov, niti stanovanj, zato ni uveljavljala svoje lastnine na predmetnih posameznih delih stavb. Meni, da dejstvo, da sodišče ni ugotovilo dejanskih lastnikov vseh posameznih delov, zaradi česar je kot lastnika preprosto določilo nasprotno udeleženko, pravna prednica nasprotne udeleženke pa je bila v zemljiški knjigi vknjižena kot lastnica nepremičnine s parc. št. 1, k. o. X, ni razlog za vpis lastninske pravice MO na predmetnih posameznih delih. Pritožbi prilaga kupoprodajno pogodbo o prodaji stanovanja št. 0176/91 z dne 22. 11. 1991 in sicer gre za stanovanje št. 10, ki predstavlja posamezni del z ident. št. 3. Nasprotni udeleženki ni bilo zagotovljeno načelo kontradiktornosti in predmetne kupoprodajne pogodbe brez svoje krivde v prvostopnem postopku ni mogla predložiti prej. V nadaljevanju se sklicuje na dopis upravnika predmetne stavbe C. z dne 9. 5. 2014, v katerem upravnik našteva osebe, ki jih ima zavedene kot lastnike posameznih delov. Meni, da bi sodišče po uradni dolžnosti lahko pridobilo podatke o lastnikih posameznih delov stavbe. MO v postopku ni bila pozvana k izjavi in dokazovanju svoje lastninske pravice. S podatki o lastnikih razpolaga C. in bi jih sodišče lahko pridobilo po uradni dolžnosti. Z določitvijo MO kot lastnice je sodišče močno poseglo v pravni kot tudi ekonomski položaj nasprotne udeleženke, saj ima izpodbijana odločitev številne posledice. Sodišče je tudi napačno razlagalo določilo 11. člena ZVEtL in ni obrazložilo kako je prišlo do zaključka, da Sklad za komunalno urejanje zemljišč O. ni bil samostojni imetnik pravice uporabe zemljišča, temveč je bila to O., nasprotna udeleženka pa je njena pravna naslednica.

4. Udeleženca A. A. in Ba. Ba. prej B. B. sta po pooblaščeni notarki D. D. z vlogo z dne 21. 5. 2014 prijavila udeležbo in predlagala izdajo popravnega sklepa, obenem pa sta vložila tudi pritožbo zoper tu obravnavani sklep. Pritožba navaja, da Ba. Ba. in tudi sama pooblaščenka nista bila ustrezno obveščena o poteku postopka. Predlaga, da sodišče dopusti udeležbo v nepravdnem postopku obema pritožnikoma, ker imata upravičen interes sodelovati v postopku. Sklep naj sodišče spremeni tako, da se pri posameznem delu stavbe z ident. št. 3 vknjiži lastninska pravica na Ba. Ba. in na istem delu hipoteka v korist A. A. 5. Pritožba udeležencev B. B. sedaj Ba. Ba. in A. A. je utemeljena, pritožba nasprotne udeleženke MO je delno utemeljena (glede posameznega dela stavbe z ident. št. 3).

6. Obravnavana zadeva se vodi v postopku, ki ga določa Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL). Ta postopek ni namenjen reševanju spornih lastninskih vprašanj. Namen postopka po ZVEtL je, da se zemljiškoknjižno neurejeno stanje v večstanovanjskih zgradbah uredi (vzpostavi) v skladu s konceptom etažne lastnine, pri čemer je načeloma namenjen le tistim, ki etažne lastnine ne morejo vzpostaviti na podlagi Stvarnopravnega zakonika (SPZ). V postopku, ki teče po ZVEtL se ne razrešujejo sporna lastninskopravna vprašanja. To pomeni, da jih ne rešuje niti nepravdno sodišče samo, niti postopka ne prekine, da bi stranke napotilo na pravdo. Slednje je z določbo 17. člena ZVEtL izrecno izključeno. Nepravdno sodišče o spornih dejstvih odloča v izrazito poenostavljenem postopku in sicer v skladu z domnevami iz 9. člena ZVEtL po pravilu iz 11. člena ZVEtL ter na podlagi merila o bolj verjetni pravici iz 17. člena ZVEtL. Takšna poenostavitev omogoča lažjo vzpostavitev etažne lastnine, vendar je pravna kakovost odločitve zato manjša do te mere, da sklep po ZVEtL ni ovira, da udeleženci svojih zahtevkov, ki se nanašajo tako na skupne kot posamezne dele zgradbe ne bi moglo kasneje uveljavljati v pravdi ali drugih postopkih (25. člen ZVEtL, enako I Cp 833/2014).

7. Sodišče je v izpodbijanem sklepu vzpostavilo etažno lastnino na stavbi na naslovu B. in BI, stoječa na parc. št. 2, 1 in 3 k. o. X. Pri posameznih delih stavb z ident. št. 1, 2, 3, 4, 5 in 61, je kot lastnico določila nasprotno udeleženko MO iz razloga, ker naj bi nihče izmed udeležencev ne predložil listin, ki bi izkazovale, da je lastninska pravica na teh posameznih delih stavbe prešla iz prve lastnice (O. oziroma njeno pravno naslednico MO) na novega pridobitelja. MO vlaga pritožbo zoper odločitev za vse primere, kjer je bila določena kot lastnica, udeleženca A. A. in Ba. Ba., prej B. B. pa le zoper posamezni del z ident. št. 3. K pritožbi nasprotne udeleženke MO:

8. Prvo sodišče je pri šestih zgoraj naštetih posameznih delih stavb kot lastnico določilo nasprotno udeleženko MO in to iz razloga, ker nihče izmed udeležencev ni predložil listin, ki bi izkazovale, da je lastninska pravica na naštetih posameznih delih stavbe prešla iz prve lastnice na novega pridobitelja. Sodišče je pri vseh posameznih delih, kjer je določilo kot lastnico nasprotno udeleženko svojo odločitev jasno obrazložilo (8. točka alineje 2, 11, 31, 36, 49. in 54 obrazložitve sklepa). V izogib ponavljanju se pritožbeno sodišče sklicuje na ta del obrazložitve in jo povzema kot svojo. Ne drži pritožbena navedba, da sodišče ni obrazložilo na kakšni podlagi je prišlo do zaključka, da Sklad za komunalno urejanje zemljišč O. ni bil samostojen imetnik pravice uporabe zemljišča, temveč je bila to O. Dodati je le to, da je sama nasprotna udeleženka z dopisom z dne 30. 9. 2012 (list. št. 29) sporočila sodišču, da je pravna naslednica O. Glede Sklada za komunalno urejanje zemljišč občine pa je navedla, da je bilo Skladu poverjeno urejanje in oddajanje stavbnega zemljišča v občini in Sklad ni mogel biti imetnik pravice uporabe zemljišča. 9. Nasprotna udeleženka v postopku ni uveljavljala lastninske pravice. Nasprotno, v odgovoru na predlog (to je pred izdajo sklepa tudi edina vloga nasprotne udeleženke) je navedla, da ne nasprotuje vzpostavitvi etažne lastnine, saj v zgradbah B. in B3 nima poslovnih prostorov, niti stanovanj (vloga na list. št. 113 do 114). Nasprotna udeleženka pa ni bila določena kot lastnica zgoraj naštetih posameznih delov v posledici zatrjevanja, da je oz. da ni lastnica, pač pa v posledici dejstva, da za ta stanovanja ni bila prijavljena nobena udeležba in ni bil izkazan prenos lastninske pravice na novega pridobitelja. Tako ta stanovanja ostajajo v lasti zemljiškoknjižne lastnice parcele št. 1, 2 in 3, vse k. o. X, to pa je nasprotna udeleženka MO. Kot je že zapisalo prvo sodišče odločitev o lastnikih ni nobena ovira, da v primeru, da se pojavi nov, pravi pridobitelj, to svojo pravico uveljavlja v sporazumu z MO ali drugem sodnem postopku. Na ostale pritožbene navedbe nasprotne udeleženke pritožbeno sodišče ne odgovarja, ker niso odločilnega pomena za rešitev zadeve (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Del navedb (glede dopisa upravnika C. v evidenci lastnikov posameznih delov) pa je novota, ki v pritožbi ni dovoljena (337. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

K pritožbi A. A. in B. B., sedaj Ba. Ba.:

10. Sodišče je za lastnika posameznega dela z ident. št. 1738-3316-69 štelo nasprotno udeleženko MO- Po pritožbi pa se je izkazalo, da je A. A. z vlogo z dne 10. 10. 2012, ki jo je sodišče prejelo 15. 10. 2012 – torej pred izdajo izpodbijanega sklepa (list. št. 222) prijavila udeležbo kot imetnica stvarne pravice prav na navedenem posameznem delu. Iz vloge izhaja, da je kupec tega stanovanja B.B., sedaj Ba. Ba. Sklicuje se na notarski zapis, opr. št. SV 144/2008, ki je pri notarki D. D. Na iste listine se v pritožbi sklicuje tudi notarka, ki je listine tudi predložila. Ker navedbe v pritožbi in predložene listine (tudi nasprotna udeleženka v pritožbi med naštetimi posameznimi deli navaja posamezni del z identifikacijsko številko 1738-3316-69), kaže na to, da je lastnik tega dela znan, da je udeležena A. A. izkazala pravni interes, da sodeluje v postopku, je bilo sklep sodišča prve stopnje glede tega dela razveljaviti. Zadeva se vrača prvemu sodišču, da preveri, ali so dejansko izpolnjeni vsi pogoji, da se ugotovi, da je lastnik stanovanja ID 3 B. B. oziroma Ba. Ba. in ne nasprotna udeleženka MO.