Jedro

Toženka je v predlogu navedla vrednosti spornega predmeta v skupnem znesku 36.749,02 EUR kot seštevek tožniku pravnomočno prisojene odškodnine za nepremoženjsko škodo in za premoženjsko škodo zaradi izgube zaslužka ter rente (pri čemer gre za skupno pravno vprašanje (ne)obstoja odškodninske odgovornosti toženkinega zavarovanca za tožniku nastalo škodo). Vendar revizijsko sodišče ugotavlja, da je toženka spregledala, da je tožniku za izgubo zaslužka pravnomočno prisojen neto znesek 15.570,29 EUR povečan za 25% davka, tako da je v resnici znesek odškodnine za izgubo zaslužka 19.462,86 EUR, in če temu znesku prištejemo še pravnomočno prisojeni znesek 19.600,00 EUR za nepremoženjsko škodo in pravnomočno prisojeni znesek 1.578,60 EUR rente, se izkaže, da je prava vrednost spornega predmeta 40.641,46 EUR.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je (med drugim) s sodbo v zvezi z dopolnilno sodbo razsodilo, da je toženka dolžna plačati tožniku 19.600,00 EUR z obrestmi (točka I izreka), v presežku je tožbeni zahtevek za nepremoženjsko škodo zavrnilo (točka II izreka), da je toženka dolžna plačati tožniku odškodnino zaradi izgube na zaslužku za čas od 27. 11. 2012 do 20. 11. 2015 v neto znesku 15.570,29 EUR z obrestmi, v presežku pa je iz tega naslova zahtevek zavrnilo (točka III izreka), da je toženka dolžna obrutiti neto znesek pod točko III izreka tako, da je ob izplačilu ta znesek dolžna povečati za 25% davka, oziroma po stopnji, ki bo veljala na dan izplačila (točka IV izreka), da je toženka dolžna plačati tožniku odškodnino zaradi izgube na dohodku v višini 26,31 EUR mesečno ter jo plačevati do vsakega 18. dne v mesecu za pretekli mesec, v primeru zamude z obrestmi, v presežku pa je tožbeni zahtevek za plačilo rente zavrnilo (točka VI izreka). Odločilo je še o pravdnih stroških (točka VII izreka).

2. Sodišče druge stopnje je toženkini pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v točki VI izreka delno spremenilo tako, da je za besedo „mesečno“ dodalo besede „od upokojitve tožnika dalje“. V ostalem delu je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je toženka vložila predlog za dopustitev revizije in predlagala dopustitev revizije glede pravnega vprašanja, ali je odločitev sodišča o obstoju odgovornosti tožnikovega delodajalca materialnopravno pravilna.

4. Predlog ni dovoljen.

5. V skladu z drugim odstavkom 367. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR. Če vrednost izpodbijanega dela sodbe znaša 40.000,00 EUR ali manj, je revizija dovoljena, če je dopuščena (tretji odstavek 367. člena ZPP).

6.Toženka je v predlogu navedla vrednosti spornega predmeta v skupnem znesku 36.749,02 EUR kot seštevek tožniku pravnomočno prisojene odškodnine za nepremoženjsko škodo in za premoženjsko škodo zaradi izgube zaslužka ter rente (pri čemer gre za skupno pravno vprašanje (ne)obstoja odškodninske odgovornosti toženkinega zavarovanca za tožniku nastalo škodo). Vendar revizijsko sodišče ugotavlja, da je toženka spregledala, da je tožniku za izgubo zaslužka pravnomočno prisojen neto znesek 15.570,29 EUR povečan za 25% davka, tako da je v resnici znesek odškodnine za izgubo zaslužka 19.462,86 EUR,in če temu znesku prištejemo še pravnomočno prisojeni znesek 19.600,00 EUR za nepremoženjsko škodo in pravnomočno prisojeni znesek 1.578,60 EUR rente1, se izkaže, da je prava vrednost spornega predmeta 40.641,46 EUR.

7. Ker je bila prvostopenjska sodba izdana pred sprejemom novele ZPP-E, bi bila po drugem odstavku 367. člena ZPP glede na vrednost spornega predmeta 40.641,46 EUR revizija v konkretnem primeru dovoljena že po samem zakonu. Posledično obravnavani predlog za dopustitev revizije ni dovoljen in ga je revizijsko sodišče zavrglo (377. člen ZPP).