Jedro

Upnica je v uvodu predloga za izvršbo navedla, da ji dolžnik po sodbi ni izplačal stroškov, ki jih je sam povzročil, vendar pa teh stroškov ni konkretneje (zneskovno) opredelila in izvršbe za te stroške ni predlagala. Sodišče prve stopnje je zato v izpodbijanem sklepu pravilno obrazložilo, da za navedene stroške izvršba v začetku ni bila predlagana niti ni bila zanje s pravnomočnim sklepom o dovolitvi izvršbe izvršba dovoljena in ob tem pravilno pojasnilo, da se med postopkom izvršba lahko nadaljuje samo na druga sredstva oziroma predmete ter zoper drugega upnika ali dolžnika, ne pa za drugo (dodatno) terjatev.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani III. točki izreka v delu, v katerem je zavrnjen predlog za nadaljevanje izvršbe za izplačilo razlike do bruto zneskov plač, razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. V preostalem se pritožba zavrne in se v še izpodbijani a nerazveljavljeni III. točki izreka sklep sodišča prve stopnje potrdi.

III. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje izvršbo, dovoljeno s sklepom o izvršbi In 40/2005 (sedaj In 118/2004) z dne 12. 4. 2005 in nadaljevano zoper družbenika I. K. s sklepom z dne 19. 7. 2013 In 40/2005 (sedaj In 118/2004), nadaljevalo z novimi izvršilnimi sredstvi, in sicer z rubežem in cenitvijo dolžnikovih premičnin in denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet (I. točka izreka), za izvršitelja je določilo B. D. (II. točka izreka), zavrnilo je predlog za nadaljevanje izvršbe v delu za stroške sodnega postopka v višini 187,28 EUR, takso za tožbo v višini 55,50 EUR in sodbo v višini 27,25 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje prvostopne sodbe do plačila in za izplačilo razlike do bruto zneskov (III. točka izreka) in odločilo, da mora dolžnik upniku v 8 dneh povrniti 74,66 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku osemdnevnega roka za izpolnitev dalje, v ostalem je predlog za povrnitev stroškov zavrnilo (IV. točka izreka).

2. Zoper III. točko izreka sklepa se je upnica po pooblaščenki pravočasno pritožila in uvodoma uveljavljala vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Izpostavlja, da je sodišče ugodilo predlogu in dovolilo nadaljevanje postopka zoper dolžnika kot pravnega naslednika izbrisane družbe na podlagi šestega do desetega odstavka 442. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Sodišče je izplačilo razlike do bruto zneskov zavrnilo z izredno skopo obrazložitvijo, zato je izpodbijan sklep v tem delu neobrazložen, saj bi sodišče moralo svojo odločitev podkrepiti in natančno pojasniti razloge za besedno zvezo „sodišče meni.“ Ustavno sodišče poudarja, da je obrazložitev sodne odločbe samostojna in avtohtona prvina pravice do poštenega sojenja, ki jo zagotavlja 22. člen Ustave. Njena izvirna vrednost je v zagotavljanju uvida v razloge za odločitev in to predvsem stranki, ki v postopku odločanja o svoji pravici, obveznosti oziroma pravnem interesu ni bila uspešna (Up - 1273/09, Up - 147/09). Iz obrazložitve izpodbijane odločitve niso razvidni prepričljivi in zakoniti argumenti, kar predstavlja kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Poleg tega je zmotno stališče, da 442. člen ZFPPIPP ne daje pravne podlage za predmetno terjatev, to je obračunati in pristojnim organom plačati davke in prispevke. Predmetna terjatev predstavlja obveznost plačila oziroma denarno obveznost in ne nedenarno obveznost. Davki in prispevki se sicer res ne nakazujejo direktno upniku, vendar pa se nakazujejo upniku v korist in se iz tega razloga ne smejo pojmovati kot nedenarne obveznosti. Zmotno je tudi stališče, da 442. člen ZFPPIPP daje podlago zgolj za uveljavljanje denarnih terjatev zoper aktivne družbenike izbrisane družbe. Iz koncepta samega instituta izhaja, da družbeniki odgovarjajo za vse obveznosti izbrisane družbe, ker niso pravočasno podali ustreznih ukrepov, kar izhaja iz 443. člena ZFPPIPP. Zmotna je tudi obrazložitev, da za stroške sodnega postopka v višini 187,28 EUR, takse za tožbo v višini 55,00 EUR in za sodbo v višini 27,25 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje prvostopne sodbe do plačila, izvršba ni bila dovoljena. Upnica je v predlogu za izvršbo z dne 8. 4 2005 navedla obveznost dolžnika ter stroške, ki jih je sam povzročil. Iz tega izhaja, da je zahtevala tudi vrnitev stroškov sodnega postopka, zaradi česar bi moralo sodišče nadaljevati izvršbo tudi v tem delu. Zaradi neizpolnitve obveznosti po sklepu o izvršbi je upnica utrpela nenadomestljivo škodo. Delovna doba, ki bi jo dolžnik moral vpisati v delovno knjižico, je ključna, da bi upnica bistveno prej izpolnila pogoje za upokojitev. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, v izpodbijanem delu sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da ugodi upnikovem predlogu za nadaljevanje izvršbe, podrejeno pa, da izpodbijano III. točko izreka razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, s stroškovno posledico za dolžnika.

3. Dolžnik odgovora na pritožbo ni vložil. 4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Predmet tega pritožbenega preizkusa je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga upnice za nadaljevanje izvršbe v delu za stroške sodnega postopka v višini 187,28 EUR, takso za tožbo v višini 55,50 EUR in za sodbo v višini 27,25 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje prvostopne sodbe do plačila in za plačilo razlike do bruto zneskov (III. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje).

6. Niso utemeljene pritožbene navedbe, da je upnica v predlogu za izvršbo z dne 8. 4. 2005 zahtevala tudi povrnitev stroškov, ki so nastali v postopku, v katerem je bil izdan izvršilni naslov, to je sodba zaradi zamude Delovnega sodišča v Mariboru Pd 499/2004 z dne 12. 11. 2004. Upnica je sicer res v uvodu predloga za izvršbo med drugim navedla tudi, da ji dolžnik po navedeni sodbi ni izplačal stroškov, ki jih je sam povzročil, vendar pa teh stroškov ni konkretneje (zneskovno) opredelila in izvršbe za te stroške ni predlagala. Sodišče prve stopnje je zato v izpodbijanem sklepu pravilno obrazložilo, da za navedene stroške izvršba v začetku ni bila predlagana niti ni bila zanje s pravnomočnim sklepom o dovolitvi izvršbe z dne 12. 4. 2005 izvršba dovoljena in ob tem pravilno pojasnilo, da se med postopkom izvršba lahko nadaljuje samo na druga sredstva oziroma predmete ter zoper drugega upnika ali dolžnika, ne pa za drugo (dodatno) terjatev.

7. Tudi ni utemeljena pritožba, da je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za nadaljevanje izvršbe za izplačilo razlike do bruto zneskov, neobrazložena. Sodišče prve stopnje je namreč obrazložilo svoje stališče, ki ga je zavzelo v izpodbijanem sklepu, da je obveznost delodajalca obračunati in pristojnim organom plačati davke in prispevke nedenarna obveznost. Opirajoč se na dikcijo šestega odstavka 442. člena ZFPPIPP je navedlo tudi razloge za zaključek, da glede nedenarnih obveznosti aktivni družbeniki niso pravni nasledniki izbrisane družbe iz sodnega registra brez likvidacije. Sodišče prve stopnje je tako navedlo razloge, ki omogočajo preizkus izpodbijane odločitve, zato ni bila zagrešena pritožbeno očitana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

8. Pritrditi pa je pritožbi, da obveznosti obračuna davkov in prispevkov in njihovega plačila pristojnim organom v konkretnem primeru ni šteti kot nedenarne obveznosti. Kot izhaja iz podatkov spisa, je bila v tej zadevi za obračun davkov in prispevkov in njihov odvod na podlagi zgoraj že navedenega izvršilnega naslova pravnomočno dovoljena izvršba po pravilih, ki veljajo za izterjavo denarne terjatve, to je z rubežem in prenosom sredstev dolžnika pri banki.1 To obveznost je sodišče prve stopnje tudi ves postopek obravnavalo kot denarno terjatev. Iz spisa je tako razvidno, da je sodišče prve stopnje s pozivnima sklepoma z dne 2. 3. 2020 in z dne 21. 4. 2020 upnico pozvalo, da konkretizira zneske neto plač ter zneske pripadajočih davkov in prispevkov z navedbo ustreznih računov za plačilo, da bo lahko banka izvršila sklep o izvršbi, na kar se je upnica odzvala z dopolnitvama predloga za nadaljevanje izvršbe z dne 12. 3. 2020 in z dne 22. 6. 2020. Sodišče prve stopnje je upničinemu predlogu za nadaljevanje izvršbe tudi delno ugodilo, saj je v I. točki izreka nadaljevalo izvršbo za izterjavo neto zneskov plač. Zato je zaključek sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, ko navedenega ne upošteva in obračun ter odvod davkov in prispevkov šteje kot nedenarno obveznost, v konkretnem primeru napačen.

9. V tem pritožbenem postopku niso upoštevne pritožbene navedbe, ki se tičejo vpisa delovne dobe v delovno knjižico, saj se ne nanašajo na izpodbijano odločitev in na razloge v izpodbijanem sklepu.2

10. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbi delno ugodilo in v izpodbijani III. točki izreka, v delu, kjer je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za nadaljevanje izvršbe za izplačilo razlike do bruto zneskov, razveljavilo in v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP in 15. člen ZIZ). V preostalem pa je bilo potrebno pritožbo zavrniti in v še izpodbijanem a nerazveljavljenem delu III. točke izreka pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. točka 365. člena ZPP in 15. člen ZIZ), saj v tem delu tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti skladno z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ.

11. Sodišče prve stopnje bo moralo v novem postopku ponovno odločiti o predlogu upnice glede nadaljevanja izvršbe v delu, ki se nanaša na obračun in plačilo davkov in prispevkov in pri tem upoštevati zgoraj obrazloženo.

12. Odločitev o priglašenih stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji in četrti odstavek 165. člena ZPP in 15. člen ZIZ).

1 Primerjaj sklep o izvršbi z dne 12. 4. 2005, razdelek B, list. št. 12 in 13 spisa. 2 Izvršba zaradi vpisa delovne dobe v delovno knjižico, ki je bila pravnomočno dovoljena s sklepom o dovolitvi izvršbe z dne 12. 4. 2005, je bila ustavljena s pravnomočnim sklepom z dne 11. 5. 2015.