Jedro

Ker gre očitno za več ventilov, ki omogočajo dotok vode v stanovanje, sta tožnika pravilno tožila na motenje posesti stanovanja v tistem delu, ki se nanaša na uporabo vode v stanovanju. V vzpostavitvenem delu zahtevka je sodišče prve stopnje naložilo tožencema odprtje ventila oziroma naložilo, da omogočita tožnikoma dosedanji dovod vode v stanovanje, kar pa tudi iz pritožbenih navedb ob času sojenja na prvi stopnji še ni bilo vzpostavljeno. Pravilno je, da je tožencema naloženo, da se v bodoče vzdržita takih in podobnih motitvenih dejanj

Izrek

Pritožbi se delno ugodi, sklep o stroških se spremeni tako, da se v točki III izreka sklepa znesek 113.601,00 SIT nadomesti z zneskom 112.101,00 SIT. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje. Tožena stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo zahtevku tožeče stranke, ki je zahtevala ugotovitev motenja posesti in normalne uporabe stanovanja tožnikov s tem, da sta toženca 7.6.1999 zaprla v stanovanjski hiši glavni vodovodni ventil in s tem tožnikoma prekinila dovod vode v njuno stanovanje in s tem onemogočila normalno uporabo stanovanja ter vode za osnovne eksistenčne in biološke potrebe. Zahtevala sta vzpostavitev prejšnjega stanja in sicer normalno uporabo stanovanja tako, da toženca odpreta vodovodni ventil oziroma na drug ustrezen način omogočita, dosedanji dovod vode v stanovanje. Ugodilo je tudi prepovednemu zahtevku, da toženca v bodoče ne izvršujeta taka ali podobna ravnanja. Tožencema je naložilo v plačilo pravdnih stroškov 113.601,00 SIT s pripadki. Proti temu sklepu vlagata pritožbo toženca iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagata spremembo sklepa, zavrnitev zahtevka in naložitev plačila pravdnih stroškov. Sodišče je ugotovilo, da je bil glavni vodovodni ventil zaprt le kratek čas, kar pomeni, da ga je tožena stranka odprla že pred prejemom tožbe, ker je ugotovila, da ni ravnala prav. Zato ni podlage za ugoditev zahtevku za vzpostavitev prejšnjega stanja. Gre za odprtje drugega ventila. Zato je zahtevek nesklepčen, izrek nepravilen. Vzpostavitveni zahtevek ima podlago le v mejah ugotovitvenega zahtevka pri motenju posesti. Res je bil zaprt tudi drugi ventil in to še pred glavnim ventilom, vendar tega tožeča stranka ni uveljavljala v svojem zahtevku. Zato je podana bistvena kršitev določb ZPP 14. točke II. odstavka 339. člena ZPP. Izrek je v očitnem nasprotju z razlogi sklepa. Tožena stranka je pristopila k sanaciji vodovodne napeljave in sicer po zadnji glavni obravnavi, kar je omogočilo odprtje pomožnega vodovodnega ventila. To pomeni, da imata tožnika nemoten dotok vode. Tožena stranka se pritožuje tudi proti sklepu o stroških, saj je sodišče neutemeljeno priznalo 10% povišanje za dve stranki tudi pri obračunu sodnih taks. Pritožba je delno utemeljena. Ni mogoče pritrditi pritožbenim navedbam, da je izrek sklepa v nasprotju z razlogi. V tožbenem zahtevku sta tožnika zahtevala ugotovitev in prepoved motenja posesti stanovanja in sicer tistega dela uporabe stanovanja, ki se nanaša na normalno uporabo dovoda vode v njuno stanovanje, kar sta ocenila kot svojo osnovno eksistenčno in biološko potrebo. Nadalje sta precizirala svoj zahtevek tako, da se motenje nanaša na zaprtje glavnega vodovodnega ventila (7.6.1999), vzpostavitev prejšnjega stanja pa se nanaša na normalno uporabo stanovanja, to je dosedanjega dovoda vode v stanovanje tako, da morata toženca odpreti vodovodni ventil (ne več glavniĐ). Nadalje zahtevek nalaga tožencema prepoved takih ali podobnih ravnanj, kar se nanaša na prej opisane dotoke vode v stanovanje. Tudi v razlogih sklepa je sodišče prve stopnje zapisalo, da gre za motenje posesti stanovanja in normalne uporabe vode (list. št. 28) in nato je sodišče prve stopnje obrazložilo, da je sedaj sicer glavni ventil že odprt, vendar pa tožnika še vedno nimata vode v kuhinji. Tudi iz pritožbenih navedb sledi, da toženca priznavata zaprtje ventilov in trdita, da sta po koncu glavne obravnave sanirala napako, kar je očitno bilo v njuni sferi. Sodišče prve stopnje je po opravljenem dokaznem postopku ugotovilo, da do konca glavne obravnave toženca še nista pristopila k popravilu poškodovanega ventila, kljub temu da je bil zaprt že dobre tri mesece. Druga tožena stranka je celo izpovedala, da zadeve niso sanirali iz razloga, ker so čakali na razplet te tožbe. Sodišče prve stopnje je tudi verjelo tožnikom, da sta motena pri uporabi vode, sicer v zmanjšanem obsegu kot pri vložitvi tožbe, vendar še nimata vode v kuhinji. Ker gre očitno za več ventilov, ki omogočajo dotok vode v stanovanje, sta tožnika pravilno tožila na motenje posesti stanovanja v tistem delu, ki se nanaša na uporabo vode v stanovanju. V vzpostavitvenem delu zahtevka (II. odstavek točka 1 izreka) je sodišče prve stopnje naložilo tožencema odprtje ventila oziroma naložilo, da omogočita tožnikoma dosedanji dovod vode v stanovanje, kar pa tudi iz pritožbenih navedb ob času sojenja na prvi stopnji še ni bilo vzpostavljeno. Pravilno je, da je tožencema naloženo, da se v bodoče vzdržita takih in podobnih motitvenih dejanj (vse v skladu z določbo 79. člena ZTLR). Tako se izkaže, da so neutemeljeni očitki pritožbe, da je sklep obremenjen z bistvenimi kršitvami določb ZPP. Nepomembne pa so tiste pritožbene navedbe, ki se nanašajo na stanje po koncu glavne obravnave oziroma zatrjevanje tožencev, da sta po koncu glavne obravnave popravila napako in omogočila odprtje tudi pomožnega vodovodnega ventila. Če sta po koncu glavne obravnave opravila to, kar jima sodišče nalaga, izvršba ne bo potrebna. Pritožbeno sodišče pa preizkuša odločbo sodišča prve stopnje po stanju ob koncu glavne obravnave. Pač pa je treba pritrditi pritožbi v tistem delu, ko graja sklep o stroških (točka 3 izreka). Res je, da pripada po odvetniški tarifi tožeči stranki dodatek 10% od zastopanja dveh strank. Zmotno pa je sodišče prve stopnje 10% priznalo od celotnega zneska, to je tudi od sodnih taks. Pritožbeno sodišče je v mejah pravilne uporabe materialnega prava, to je odvetniške tarife, napako popravilo tako, da je dodatek 10% iz 10. člena tarife priznalo le od odvetniških stroškov. Pravilno odmerjeni stroški tako znesejo 112.101,00 SIT, tako da je bilo treba v tem delu sklep o stroških spremeniti in ga ustrezno popraviti (365. člen ZPP). Ker pa je odločitev o glavni stvari pravilna, saj je sodišče prve stopnje na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabilo materialno pravo, pri čemer ni zagrešilo nobene kršitve določb ZPP, na kar pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo v tem delu zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP). Tožena stranka je zaznamovala stroške pritožbe. Ker je uspela le z neznatnim delom svojega zahtevka in to glede stranske terjatve, je pritožbeno sodišče odločilo na podlagi določbe 154. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZPP, da jih mora nositi sama.