Jedro

Ob ugotovitvi, da v predmetni zadevi odvetnika nista zastopala tožnika s pooblastilom, kot ga zahteva 1. odstavek 98. člena ZPP, to pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 10. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP.

Izrek

Reviziji se ugodi, odločbi sodišča druge in prve stopnje se razveljavita in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika (predlagatelja) na plačilo nadomestila za uporabo izuma. Ugotovilo je, da se v proizvodnji tožene stranke ne izkorišča tožnikov izum (naprava za gubanje in zlepljanje gub), zato za plačilo nadomestila za njegovo izkoriščanje niso izpolnjeni zakonski pogoji iz 12. člena Zakona o varstvu izumov, tehničnih izboljšav in znakov razlikovanja (Uradni list SFRJ, št. 34/81 - ZVITIZR). Tožniku pa je bila, po ugotovitvah sodišča, izplačana nagrada na podlagi 153. člena navedenega zakona.

Sodišče druge stopnje je odločbo sodišča prve stopnje potrdilo, potem ko je zavrnilo pritožbo tožeče stranke.

Proti odločbi sodišča druge stopnje so zakoniti dediči po pokojnem J.F. vložili revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V obrazložitvi revizije grajajo zaključek sodišča, češ, da v gubalnikih S. ni vgrajena naprava za gubanje in zlepljanje po tožnikovem izumu, niti njegov prototip, temveč naprava, zaščitena z italijanskim patentom št. 68458 A/82 na ime R.E. Po navedbah revizije je ostalo prezrto dejstvo, da je bila patentna prijava Yu - P 935/77, na podlagi katere je bil izdan patent Yu 39092, dostopna javnosti pred dnevom vložitve prijave italijanskega patenta št. 68458 A/82. Ker izum italijanskega prijavitelja pred vložitvijo zahteve za priznanje patenta ni bil nov, saj je bil že obsežen s stanjem tehnike, niti ni predstavljal tehničnega napredka, niso izpolnjeni pogoji za njegovo priznanje, kot so določeni v 1. in 2. točki 2. odstavka 21. člena takrat veljavnega zakona o varstvu izumov, tehničnih izboljšav in znakov razlikovanja. Ne glede na to, po stališču revizije, izum št. 68458 A/82 na ozemlju bivše Jugoslavije ni imel nobene veljave, saj zaradi obstoja patenta Yu 39092 ni bil patentibilen, pa tudi sicer je njegova patentna zaščita s prehodom strojev čez državno mejo prenehala veljati. Zato predlaga, da se reviziji ugodi in sodba sodišča druge stopnje oziroma sodbi obeh sodišč razveljavita in zadeva vrne v novo sojenje prvostopnemu sodišču. Revizija je bila na podlagi določbe 390. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77 - 27/90 - ZPP) vročena državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija je utemeljena iz naslednjih razlogov: Po določbi 386. člena ZPP preizkusi revizijsko sodišče izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi na absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

Po presoji revizijskega sodišča je v obravnavani zadevi prišlo do bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz omenjene 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP. Ta procesna kršitev je podana med drugim tudi tedaj, če je pravdno stranko zastopal pooblaščenec, ki ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo ali za posamezna pravdna dejanja (pa ta pravda oziroma pravdna dejanja niso bila pozneje odobrena). V postopku pred sodiščem prve in druge stopnje, je po ugotovitvah revizijskega sodišča, do te kršitve tudi prišlo.

Po 1. odstavku 98. člena ZPP mora pooblaščenec predložiti pooblastilo pri prvem pravdnem dejanju. To določilo se nanaša tudi na pooblastilo dano odvetniku. K tožbi vloženi po odvetniku dne 10.5.1988 pri Temeljnem sodišču je bilo pod opr. št. S ... priloženo pooblastilo, iz katerega ni razvidno, da bi tožnik za zastopanje v obravnavani zadevi pooblastil imenovanega odvetnika. V spisu opr. št. S ... tudi ni pooblastila za zastopanje odvetnice, ki je od vložitve tožbe dalje opravljala v tej zadevi vsa procesna dejanja. To procesno hibo je poskušalo naknadno odpraviti prvostopno sodišče, vendar mu v sodno odrejenem roku pravno veljavno pooblastilo ni bilo predloženo. To pomeni, da v dosedanjem postopku ni izkazan obstoj pooblastilnega razmerja med tožečo stanko in odvetnico N.R. oziroma R.Š.

Ob ugotovitvi, da v predmetni zadevi odvetnika nista zastopala tožnika s pooblastilom, kot ga zahteva 1. odstavek 98. člena ZPP, zaradi tožnikove smrti pa odobritev njunih procesnih dejanj ni več možna, je revizijsko sodišče sodbi sodišča druge in prve stopnje razveljavilo, zadevo pa vrnilo sodišču prve stopnje (1. in 3. odstavek 394. člena ZPP).

Kot uvodoma poudarjeno, na absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka (iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava pazi revizijsko sodišče samo v okviru preizkusa utemeljenosti revizije, ne pa tudi izven nje. Vendar pa so tudi to revizijski razlogi, toda po zakonu samem. Zato revizijsko sodišče tudi takrat, ko ugotovi, da je podan kakšen od revizijskih razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti, mora reviziji ugoditi.

Določbe ZPP in ZVITIZR je revizijsko sodišče uporabilo na podlagi prvega odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 45/I/94) kot predpise Republike Slovenije.