Jedro

Obdolženec ima pravni interes za pritožbo zoper oprostilno sodbo, in sicer zoper odločbo o stroških kazenskega postopka, na podlagi katere je sodišče nepravilno odločilo, da vsi stroški kazenskega postopka vključno s potrebnimi izdatki in nagrado njegovih zagovornikov bremenijo oškodovanko kot tožilko.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je Okrožno sodišče v Ljubljani kot nedovoljeno zavrglo napoved pritožbe zagovornikov obtoženega A. A. zoper sodbo.

2. Zoper sklep so se pritožili obtoženčevi zagovorniki zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve kazenskega zakona. Predlagali so, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu razlogov izpodbijanega sklepa sodišče druge stopnje ugotavlja, da se pritožniki utemeljeno zavzemajo za njegovo razveljavitev.

5. Pritožnikom gre pritrditi, da odločba o stroških kazenskega postopka v izreku izpodbijane sodbe, iz katere izhaja, da mora oškodovanka kot tožilka povrniti stroške kazenskega postopka iz 1. do 6. točke prvega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) in potrebne izdatke obdolženca in potrebne izdatke in nagrado njegovega zagovornika, ni v skladu s tretjim odstavkom 96. člena ZKP. Po podatkih spisa je pooblaščenec oškodovanke prevzel pregon zoper obtoženca od državne tožilke na zadnjem naroku za glavno obravnavo (list. št. 162)1, neposredno po "prevzemu pregona" pa je sledila razglasitev sodbe (zapisnik o glavni obravnavi z dne 5. 7. 2016), zato po prevzemu pregona dejansko niso nastali več nobeni stroški kazenskega postopka.

6. V zvezi z navedenim pritožniki utemeljeno uveljavljajo, da ima obtoženec pravni interes za pritožbo zoper oprostilno sodbo, in sicer zoper odločbo o stroških kazenskega postopka, s katero je sodišče prve stopnje napačno odločilo, da mora oškodovanka kot tožilka povrniti vse stroške kazenskega postopka, tudi potrebne izdatke obtoženca ter potrebne izdatke in nagrado njegovih zagovornikov, saj bo obtoženec te stroške lažje in z večjo gotovostjo dobil povrnjene iz državnega proračuna, kot pa od oškodovanke, ki je morebiti plačilno nesposobna oz. brez denarnih sredstev in premoženja. Sestavni del izreka vsake sobe oz. odločbe o krivdi je v skladu s prvim odstavkom 359. člena ZKP tudi odločba o stroških kazenskega postopka, zato se obtoženčev pravni interes za pritožbo zoper sodbo nedvomno razteza tudi na le-to oz. zajema vse sestavne dele izreka sodbe. Sodišče prve stopnje je tako zmotno zaključilo, da obtoženec nima pravnega interesa za pritožbo zoper sodbo zato, ker je bil oproščen kaznivega dejanja po 3. točki 358. člena ZKP, ki je zanj najbolj ugodna. Pritrditi je potrebno pritožnikom, da ne le odločitev o krivdi za kaznivo dejanje, temveč tudi odločitev o plačilu, povrnitvi ali oprostitvi stroškov kazenskega postopka vpliva na obtoženčeve pravice premoženjske narave.

7. Na podlagi navedenega je sodišče druge stopnje pritožbi obtoženčevih zagovornikov ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo, saj je obtoženčeva napoved pritožbe zoper sodbo dovoljena in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

1 Dejansko je bil odvetniški kandidat B. B. za odvetnika C. C. kot domnevnega pooblaščenca oškodovanke zgolj javnost, ker se sodišču z oškodovankinim pooblastilom sploh ni izkazal, pa bi se moral in šele takrat bi lahko predsednica senata upoštevala kot relevantno izjavo odvetniškega kandidata za prevzem pregona.