Jedro

Za izvedbo dokaza z zaslišanjem priče je sicer pomembno, da stranka navede podatke, ki so pomembni za njeno identifikacijo, vendar pa gre pri zahtevi po predlaganju dokazov iz 61. člena ZIZ za procesnopravno in ne materialnopravno vprašanje, ki mu je dolžnik s predlaganimi dokazi zadostil.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo v pravdnem postopku.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba (1. točka izreka sklepa), in odločilo, da bo o zahtevku in stroških v pravdnem postopku odločalo Okrožno sodišče v Ljubljani (2. točka izreka sklepa).

2. Zoper sklep se pravočasno po pooblaščencu pritožuje upnik iz vseh pritožbenih razlogov in navaja, da je bil dolžnikov ugovor neobrazložen. Pojasnjuje, da je dolžnik v ugovoru priznal svojo obveznost, dodatno pa je zatrjeval sklenitev dogovora o obročnem plačilu obveznosti, zato so nesmiselne in neupoštevne navedbe, da listine niso verodostojne, ter navedbe glede zapadlosti, saj te navedbe nasprotujejo prvotnim navedbam, da dolg obstaja in da ga bo plačal obročno. Meni, da ugovor glede zapadlosti tudi nakazuje, da dolg obstaja in da je dolžnik seznanjen s terjatvijo, njegov ugovor pa je zato neobrazložen. Upnik poudarja, da z dolžnikom ni sklenil nobenega dogovora, dolžnik pa za tak dogovor ni predložil nobenega dokaza, njegove navedbe so povsem pavšalne. Meni, da je predlagan dokaz z zaslišanje strank in prič, ne da bi dolžnik navedel, kdo točno naj bi bil zaslišan, brez dokazne vrednosti glede utemeljenosti ugovora. Navaja, da je dokazno breme glede obstoja dogovora na dolžniku, ki mora vse dokaze predložiti že v ugovoru, temu pa dolžnik v predmetni zadevi ni zadostil. Povzema, da dolžnik za svoje navedbe ni predložil dokazov, v ugovoru pa je dolg priznal in s svojimi navedbami ne bi mogel doseči zavrnitve zahtevka v pravdi. Predlaga spremembo sklepa tako, da se ugovor zavrne, in priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

5. Po drugem odstavku 53. člena in drugem odstavku 61. člena ZIZ mora biti ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine obrazložen. V ugovoru mora dolžnik navesti pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predlagati dokaze zanje. Če dolžnik izpodbija sklep o izvršbi v delu, v katerem mu je naloženo, da poravna terjatev, mora navesti tista pravno pomembna dejstva, ki bi pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi, če bi se izkazala za resnična (tako Načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 9. 12. 1999). Če dolžnik ne izpolni zahteve za uveljavljanje pravno pomembnih dejstev ali zanje ne predlaga dokazov, se šteje, da je ugovor neobrazložen in s tem tudi neutemeljen. Na to posledico je bil dolžnik opozorjen v pravnem pouku sklepa o izvršbi. Kot je odločilo Ustavno sodišče RS v odločbi št. Up-854/05 z dne 7. 2. 2007, pa se kot neobrazložen ugovor lahko šteje le tak ugovor, ki ne navaja prav nobenih pravno pomembnih dejstev, oziroma ugovor, ki za trditve, ki jih navaja, ne vsebuje nobenih argumentov in/ali dokazov, ki bi bili v zvezi s temi dejstvi oziroma trditvami.

6. Dolžnik je v ugovoru ob priznanju obstoja terjatve navedel, da je z upnikom sklenil ustni dogovor o odplačilu dolga do konca februarja 2014, posledično pa je izpodbijal tudi verodostojnost vtoževanih listin in njihovo zapadlost. V dokaz svojim navedbam je predlagal vpogled v listine, ki naj jih predloži upnik, zaslišanje strank in zaslišanje prič.

7. Sodišče prve stopnje je tak dolžnikov ugovor pravilno štelo kot obrazložen. Glede na zgoraj navedeno argumentacijo Ustavnega sodišča RS ni mogoče slediti pritožbenim navedbam upnika, da dolžnikov ugovor ne ustreza standardu obrazloženosti. Dolžnik je z zatrjevanjem ustnega dogovora o odloženem plačilu dolga izpodbijal zapadlost vtoževane terjatve, njegov ugovor pa je jasen in ni mogoče slediti pritožbenim navedbam o medsebojnem nasprotju ugovornih dejstev. V dokaz svojim navedbam je dolžnik tudi predlagal dokaze z zaslišanjem strank in prič. Ob tem višje sodišče pojasnjuje, da sicer za dokazne predloge velja, da morajo biti substancirani, za izvedbo dokaza z zaslišanjem priče pa je tudi pomembno, da stranka navede podatke, ki so pomembni za njeno identifikacijo, vendar pa gre pri zahtevi iz 61. člena ZIZ (predlaganje (in ne predložitev) dokazov, s katerimi se ugotavljajo pravno pomembna dejstva) za procesnopravno in ne materialnopravno vprašanje, ki pa mu je dolžnik s predlaganimi dokazi zadostil. Dolžnik je torej podal dokazno podlago, ki v fazi presoje obrazloženosti ugovora zadošča, saj pravno osebo že po samem zakonu zastopa in v njenem imenu nastopa njen zakoniti zastopnik in zgolj opustitev njegove poimenske navedbe ne povzroči neprimernosti in izgube dokazne vrednosti predlaganega dokaza.

8. Slediti tudi ni mogoče pritožbenim navedbam o neresničnosti dolžnikovih ugovornih navedb in neutemeljenosti ugovora. V postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine sodišče namreč poleg pravočasnosti, popolnosti in dovoljenosti ugovora preizkuša le, ali je ugovor obrazložen v skladu s kriteriji iz drugega odstavka 61. člena ZIZ. Kakor hitro ugotovi, da je obrazložen, razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in določilo izvršitelja, postopek pa se nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog pred pristojnim sodiščem. V skladu s tem ne izvršilno sodišče na prvi stopnji ne višje sodišče ne moreta presojati resničnosti dolžnikovih navedb v ugovoru, temveč je pravdnemu sodišču prepuščeno, da v nadaljnjem kontradiktornem postopku odloči o utemeljenosti ugovornih trditev oziroma upnikovega zahtevka.

9. Pritožba ni utemeljena in niso podani pritožbeni razlogi, na katere je višje sodišče pazilo po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Ker bo tako končna odločba o zahtevku in stroških izdana v pravdnem postopku, bo takrat odločeno tudi o priglašenih stroških pritožbenega postopka.