Jedro

Tožnica ni lažno prikazovala in tudi ni zamolčala nobenega podatka, ko je izpolnila rubrike v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožnica je na podlagi kasneje podpisane poravnave še vedno morala skrbeti za hči, saj je imela na podlagi začasne poravnave z njo določene stike in je družinsko življenje izvrševala prek dogovorjenih stikov in dolžnosti preživljanja.

Brezplačna pravna pomoč je bila tožnici dodeljena za svetovanje in zastopanje v pravdni zadevi na I. in II. stopnji sojenja ter za oprostitev plačila stroškov postopka, razen sodnih taks. Izrecno se odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči z dne 30. 5. 2013 ne nanaša tudi na oprostitev plačila stroškov za sodnega izvedenca, čeprav se po določbi 5. odstavka 26. člena ZBPP brezplačna pravna pomoč lahko dodeli tudi kot oprostitev plačila stroškov v postopku pred sodišči, predvsem kot oprostitev plačila stroškov za izvedence. Ali je bil v konkretnem primeru sodni izvedenec postavljen po uradni dolžnosti zaradi spoštovanja načela varovanja koristi za otroka, ali na zahtevo tožnici nasprotne stranke v pravdi, tožena stranka ni razčiščevala, pa bi morala.

Tožena stranka v konkretnem primeru ni imela podlage za način odločanja, ki je drugačen, kot je predpisano v 3. odstavku 43. člena ZBPP, oziroma ta pravna podlaga iz izpodbijane odločbe ni razvidna, da bi jo sodišče lahko preizkusilo z vidika zakonitosti.

Izrek

Tožbi se ugodi in se izpodbijana odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 1140/2013 z dne 26. 7. 2016 odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

1. Predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani je na podlagi 40. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/2004-UPB, 23/2008, 15/2014-odl. US in 19/15, v nadaljevanju ZBPP) odločil, da je tožnica dolžna povrniti neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč na podlagi odločbe Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 1140/2013 z dne 30. 5. 2013, v višini 575,89 € v roku 30 dni od prejema te odločbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne poteka paricijskega roka do plačila. Navedeni znesek je potrebno nakazati na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Ljubljani.

2. V obrazložitvi akta je navedeno, da je bila z odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 1140/2013 z dne 30. 5. 2013 tožnici dodeljena redna brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje v pravdnem postopku, ki se je vodil pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani I V P 929/2013 ter kot oprostitev plačila stroškov postopka.

3. Z odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 1140/2013 z dne 29. 10. 2014 je bilo ugotovljeno, da upravičenki preneha pravica do brezplačne pravne pomoči na podlagi odločbe Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 1140/2013 z dne 30. 5. 2013 in sicer od 9. 6. 2013 dalje. Pristojni organ za BPP je ugotovil, da prosilka zaradi spremenjenih finančnih razmer, ki so nastale po izdaje odločbe, ni več upravičena do brezplačne pravne pomoči. V obrazložitvi odločbe je navedeno, da je bila predmetna odločba izdana na podlagi 42. člena ZBPP oz. postopek ugotavljanja upravičenosti do brezplačne pravne pomoči je bil začet po uradni dolžnosti, ko je pristojni organ dne 20. 1. 2014 prejel informacijo, da upravičenka ne izpolnjuje več pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči in sicer od dne 31. 5. 2013. Pristojni organ je ugotovil, da je bila 31. 5. 2013 sklenjena sodna poravnava, s katero je bila mld. A.A. začasno dodeljena v varstvo in vzgojo očetu. Navedeno pomeni, da je upravičenka od navedenega datuma samska oseba in zaradi spremenjenih finančnih razmer ni več upravičena do brezplačne pravne pomoči. 4. Zato je bilo ugotovljeno, da v skladu s petim odstavkom 28. člena ZBPP prosilki preneha pravica od dne 9. 6. 2013, t.j. po poteku 8 dni od dneva, ko bi morala sporočiti spremenjene okoliščine, oziroma se šteje, da gre za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč, če so stroški že nastali. Drugi odstavek 43. člena določa, da je upravičenka brezplačno pravno pomoč dolžna vrniti in plačati vse stroške, ki jih je bil oproščena skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, vračilo pa predstavlja prihodek proračuna Republike Slovenije. O načinu in času vračila neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči odloči pristojni organ za BPP, kot to izhaja iz tretjega odstavka istega člena ZBPP.

5. Upravičenka je bila s pozivom Bpp 1140/2013 z dne 9. 5. 2016 obveščena, da bo sodišče izdalo odločbo za vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči v višini 575,89 € in pozvana, da se v 8 dneh od prejema poziva izjasni glede vračila le-te. Seznanjena je bila, da v skladu s četrtim odstavkom 43. člena ZBPP lahko pristojni organ za BPP in upravičenka na predlog upravičenke skleneta pisni dogovor o načinu vračila, pri čemer se upošteva višina lastnega dohodka stranke in njen socialni položaj. Na poziv je upravičenka odgovorila dne 8. 6. 2016, in sicer da je brez zaposlitve, da je v težki finančni situaciji, da se z navedbami v pozivu ne strinja in ugovarja zastaranje zadeve. Pristojni organ pojasnjuje, da so razlogi glede neupravičeno dodeljene brezplačne pravne pomoči ugotovljeni v obrazložitvi odločbe Bpp 1140/2013 z dne 29. 10.2014, ki je postala pravnomočna dne 14. 3. 2015. Glede ugovora, da je zadeva zastarala pojasnjuje, da je bila predmetna odločba, s katero je bilo ugotovljeno, da upravičenki preneha pravica do brezplačne pravne pomoči, izdana 29. 10. 2014 in ne 30. 5. 2013, kar pomeni, da še ni potekel triletni zastaralni rok. Glede na navedeno je potrebno znesek v višini 575,89 € nakazati na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Ljubljani. Iz naslova brezplačne pravne pomoči je bilo sodnemu izvedencu za področje klinične psihologije izplačanih 575,89 € na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani P 929/2013-IV z dne 12. 12. 2013. V skladu s četrtim odstavkom 43. člena ZBPP lahko pristojni organ za BPP in upravičenka na predlog upravičenke skleneta pisni dogovor o načinu vračila, pri čemer se upošteva višina lastnega dohodka stranke in njen socialni položaj. Če v skladu s petim odstavkom 43. člena ZBPP pisni dogovor ni sklenjen in upravičenka prostovoljno ne plača dolgovanega zneska v roku, določenem v I. točki izreka predmetnega odločbe, pristojni davčni organ na predlog pristojnega organa za BPP izvrši odločbo po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov, pri čemer je odločba pristojnega organa za BPP izvršilni naslov.

6. V tožbi tožnica pojasnjuje, da je njeno trenutno finančno stanje tako, da je nezaposlena oseba, ne na lastno željo, da trenutno ne prejema nobenega denarnega nadomestila in nima nobenega rednega prihodka. Plačuje pa še vedno redno preživnino za mlad. hčerko v višini 150,00 EUR mesečno in še dodatno trenutno poravnava več posojil. Posojila je morala vzeti z namenom, da je lahko plačevala preživnine za oba otroka v višini 300€ mesečno, odvetnike, najemnino in da je imela za hrano in osnovne življenjske stroške. Prilaga dokaz in sicer odločbo Zavoda z dne 20. 07. 2015 in potrdilo o ne lastništvu, ki je danes popolnoma enako. Sodišče more upoštevati, da je prava ne vešča oseba in ji to v življenju ne sme škoditi. Pravi, da nikjer ni našla 3 letnega zastaralnega roka, kot navaja tožena stranka v 4. točki na 2 strani odločbe. Po direktivi EU iz leta 2007 sodni izvedenci in njihova mnenja v pravnem prometu nimajo nobene pravne teže. Bili so postavljeni brez predmetno na zahtevo tožene stranke B.B. Nikoli se ni strinjala, da morajo biti v postopku postavljeni na sodišču sodni izvedenci, ampak na pritisk sodišča, da „je tak postopek in pika in da se mora strinjati in podpisati“. Zato naj ves strošek sodnih izvedencev poravna tožena stranka sama (to je B.B.), saj sta sodne izvedence na sodišču zahtevala tožena stranka B.B. in njegov pooblaščenec odvetnik C.C. Tožena stranka B.B. ima dovolj premičnega in nepremičnega premoženja zato zahteva, da vse navedene stroške krije tožena stranka sama, ker jih je tožena stranka tudi sama zahtevala s pooblaščencem C.C. 7. Tožba je utemeljena.

8. VII. poglavje ZBPP ureja dve oblike neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči. Prva oblika je ta, ko je že plačana brezplačna pravna pomoč, dodeljena na podlagi lažnega prikazovanja ali zamolčanja podatkov. Druga oblika pa je ta, ko pride do spremembe podatkov v smislu 2. odstavka 41. člena ZBPP. V primeru druge oblike neupravičeno prejete pomoči gre za to, da mora upravičenec pristojno službo za BPP v času odobritve brezplačne pravne pomoči do dneva dokončnega obračuna stroškov obveščati o vseh dejstvih in okoliščinah oziroma vseh spremembah, ki vplivajo ali bi vplivale na pravico do brezplačne pravne pomoči ter na obliko, obseg in obdobje prejemanja; upravičenec mora namreč pogoje za odobritev brezplačne pravne pomoči izpolnjevati ves čas, za katerega mu je ta odobrena (1. odstavek 41. člena ZBPP).

9. Iz podatkov v spisu izhaja, da tožnica ni lažno prikazovala in tudi ni zamolčala nobenega podatka, ko je dne 2. 3. 2013 izpolnila rubrike v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči in je v rubriki „podatki o družinskih članih prosilca“ navedla hčerko. Med drugim je odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, ki je bila izdana 30. 5. 2013, upoštevala tožničino hči kot družinskega člana, in sicer v tem smislu, da je za povprečni mesečni dohodek upoštevala tožnico in njeno hči, ne pa tudi sina, ki ga tožnica niti ni navedla kot družinskega člana, glede na to, da tožnica zanj nima več dolžnosti preživljanja. Že naslednji dan je bila na naroku v zadevi P 929/2013-IV sklenjena sodna poravnava, da bo za čas tega sodnega postopka tožničina hči „še naprej“ bivala pri očetu, z mamo pa bo imela stike in tožnica se je zavezala, da bo za čas tega postopka plačevala preživnino za hči. 10. Iz teh dejstev ni mogoče izpeljati sklepa, da je tožnica lažno prikazovala podatke ali da je opustila kakršno koli obveznost obveščanja o spremenjenih razmerah, kajti za tožničino hči je tožnica še vedno morala skrbeti, saj je imela na podlagi začasne poravnave z njo določene stike in je družinsko življenje izvrševala prek dogovorjenih stikov in dolžnosti preživljanja.

11. Pristojni organ pa je očitno drugače od tega štel, da je potrebno prosilko od dneva sklenitve poravnave v skladu s 23. členom ZBPP, za čas veljavnosti začasne odredbe, šteti kot samsko osebo. To je namreč zapisano v odločbi tožene stranke Bpp 1140/2013 z dne 29. 10. 2014, in ki je postala pravnomočna dne 14. 3. 2015, saj tožnica zoper njo ni vložila tožbe. S to določbo je tožena stranka namreč zgolj ugotovila, da pravica do brezplačne pravne pomoči tožnici „preneha“ od dne 9. 6. 2013 dalje. S to odločbo torej ni bila določena nobena vrednost stroškov v denarju, ki bi jo tožnica morala vrniti, niti ni bilo ugotovljeno, da je tožnica neupravičeno prejela pomoč, ampak je bilo odločeno samo, da ji pomoč preneha od dne 9. 6. 2013 dalje.

12. Določilo 3. odstavka 43. člena ZBPP pa izrecno določa, da o načinu in času vračila neupravičeno prejete pomoči odloči pristojni organ v „odločbi, s katero ugotovi neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč in naloži upravičencu vračilo neupravičeno prejete pomoči.“ Namesto takšne odločbe je tožena stranka šele po dveh letih od odločitve, da tožnici preneha pravica do redne brezplačne pravne pomoči, odločila, da mora povrniti neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč v višini 575,89 EUR. Tožena stranka sicer omenja določbo 3. odstavka 43. člena ZBPP, vendar se po njej očitno ni ravnala, saj ni izdala odločbe, v kateri bi ugotovila obstoj neupravičeno prejete pomoči in s katero bi tudi naložila njeno vrnitev, ampak je obveznost vrnitve naložila šele po dneh letih, pri čemer je pred dvema letoma z odločbo ugotovila zgolj to, da tožnici brezplačna pravna pomoč preneha; s slednjim pa se je tožnica strinjala in te odločbe ni izpodbijala, saj je tožnica, kot to izhaja iz odločbe tožene stranke z dne 29. 10. 2014 (odst. 12), že šest mesecev pred tem podala pisno izjavo (z dne 17. 4. 2014), da ne potrebuje več zastopanja po odločbi o brezplačni pravni pomoči. V spisu je tudi izjava izvajalke brezplačne pravne pomoči z dne 25. 11. 2014, da je tožnica sama poplačala odvetnico, med tem ko iz sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani izhaja, da se nagrada in potrebni izdatki odvetnici v višini 268,52 EUR izplačajo iz sredstev za brezplačno pravno pomoč. Glede na konkretne okoliščine tega primera tožena stranka torej ni imela podlage za način odločanja, ki je drugačen, kot je predpisano v 3. odstavku 43. člena ZBPP, oziroma ta pravna podlaga iz izpodbijane odločbe ni razvidna, da bi jo sodišče lahko preizkusilo z vidika zakonitosti. To je prva pomanjkljivost v izpodbijanem aktu.

13. Poleg tega iz odločbe z dne 29. 10. 2014 tudi ni razvidno in organ v tej odločbi ni ugotavljal, kolikšen je znesek morebiti že neupravičeno pridobljene pomoči. Višino tega zneska je tožena stranka ugotavljala šele v izpodbijanem aktu in pri tem je prišla do ugotovitve zneska 575,89 EUR. V zvezi s tem pa ni jasno, kako je tožena stranka sploh prišla do izračuna tega zneska, saj iz naslova brezplačne pravne pomoči sodnemu izvedencu ni bilo izplačanih 575,89 EUR, ampak znesek 917,70 EUR. To je druga pomanjkljivost v izpodbijanem aktu.

14. Nadalje iz obrazložitve izpodbijanega akta ni razvidno oziroma tožena stranka ni odgovorila na ugovor tožnice v njeni pisni izjavi z dne 6. 6. 2016, da se ni strinjala s postavitvijo izvedenca. Predujma za sodnega izvedenca po nalogu sodišča ni bila dolžna plačati tožnica, ampak v sporu tožena stranka B.B. (zapisnik o naroku z dne 31. 5. 2013, P 929/2013-IV). Brezplačna pravna pomoč je bila tožnici dodeljena za svetovanje in zastopanje v pravdni zadevi na I. in II. stopnji sojenja ter za oprostitev plačila stroškov postopka, razen sodnih taks. Izrecno se odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči z dne 30. 5. 2013 ne nanaša tudi na oprostitev plačila stroškov za sodnega izvedenca, čeprav se po določbi 5. odstavka 26. člena ZBPP brezplačna pravna pomoč lahko dodeli tudi kot oprostitev plačila stroškov v postopku pred sodišči, predvsem kot oprostitev plačila stroškov za izvedence. Ali je bil v konkretnem primeru sodni izvedenec postavljen po uradni dolžnosti zaradi spoštovanja načela varovanja koristi za otroka, ali na zahtevo tožnici nasprotne stranke v pravdi, tožena stranka ni razčiščevala, pa bi morala.

15. Kot naslednjo pomanjkljivost sodišče vidi v tem, da se tožena stranka v izpodbijanem aktu v 4. odstavku sklicuje na zastaralni rok, češ da je bila odločba o prenehanju brezplačne pravne pomoči izdana 29. 10. 2014 in ne 30. 5. 2013 in da zato triletni zastaralni rok še ni potekel. Iz izpodbijane odločbe pa ni razvidno, na katero zakonsko podlago o zastaralnem roku se tožena stranka sklicuje. To je bil tudi ugovor tožnice v njenem dopisu toženi stranki z dne 6. 6. 2016, na katerega tožena stranka tudi ni odgovorila z navedbo ustrezne pravne podlage.

16. To pomeni, da se iz navedenih štirih razlogov izpodbijane odločbe ne da preizkusiti. Zato je sodišče na podlagi 7. točke 2. odstavka 237. člena ZUP tožbi ugodilo, izpodbijani akt odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek (3. točka 1. odstavka 64. člena ZUS-1), v katerem bo morala tožena stranka bodisi postopek ustaviti bodisi odločbo z vsemi sestavinami obrazložitve opremiti tako, da jo bo sodišče lahko preizkusilo z vidika zakonitosti. V ponovnem postopku je tožena stranka vezana na pravno mnenje sodišča glede vodenja postopka in materialnega prava (4. odstavek 64. člena ZUS-1).