4. 4. 2019

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku preizkusa ustavne pritožbe družb Lokainvest, d. o. o., Kranj, in Rešet, d. o. o., Kranj, ki ju zastopa odvetniška družba Čeferin in partnerji, o. p., d. o. o., Grosuplje, na seji 4. aprila 2019

sklenilo:

Zahteva za izločitev sodnice Ustavnega sodišča dr. Dunje Jadek Pensa se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnici (izvršilni dolžnici) sta vložili ustavno pritožbo zoper: (a) sklep Višjega sodišča, s katerim sta bili zavrnjeni njuni pritožbi zoper sklep Okrajnega sodišča, da se zavrnejo njuni ugovor zoper sklep o izvršbi, predlog za omejitev na nekatera sredstva in predmete izvršbe ter predlog za odlog izvršbe; in (b) sklep Okrajnega sodišča o nadaljevanju izvršbe z novimi izvršilnimi sredstvi na premoženje prve pritožnice.[1]

2.Pritožnici zahtevata izločitev sodnice dr. Dunje Jadek Pensa iz odločanja. Zatrjujeta, da so na njeni strani podane okoliščine, ki pri razumnem človeku ustvarjajo legitimen dvom o njeni nepristranskosti. Okrnjen naj bi bil videz nepristranskosti sodnikov Ustavnega sodišča. Objektivni vidik jamstva nepristranskosti sodišča iz prvega odstavka 23. člena Ustave naj bi zahteval tudi odstranjevanje okoliščin, ki lahko prizadenejo videz nepristranskosti sodnega odločanja v javnosti oziroma povzročijo dvom o njem.

3.V tej zvezi pritožnici opozarjata, da je članica senata Ustavnega sodišča, ki preizkuša njuno ustavno pritožbo, dr. Dunja Jadek Pensa, ki je v tesnem sorodstvenem razmerju s starejšima partnerjema Odvetniške pisarne Jadek & Pensa, o. p., d. o. o., Ljubljana (v nadaljevanju Odvetniška pisarna). Svoje prepričanje o okoliščinah, ki ustvarjajo legitimen dvom o nepristranskosti navedene sodnice, pritožnici utemeljujeta s trditvami, da Odvetniška pisarna zastopa Novo Ljubljansko banko, d. d., Ljubljana (v nadaljevanju NLB), in Družbo za upravljanje terjatev bank, d. d., Ljubljana (v nadaljevanju DUTB), v tožbi proti trem toženkam (ena od njih naj bi bila druga pritožnica) zaradi vračila posojila, ki naj bi bilo dano drugi pritožnici za gradnjo optičnega omrežja družbe T-2, d. o. o., Ljubljana.

B.

4.Udeleženec v postopku pred Ustavnim sodiščem lahko do začetka javne obravnave, če je razpisana, sicer pa do začetka nejavne seje, na kateri se o zadevi odloča, vloži zahtevo za izločitev sodnika Ustavnega sodišča (prvi odstavek 33. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS). Ustavno sodišče lahko sodnika izloči ob smiselni uporabi izločitvenih razlogov v postopkih pred sodišči (prvi odstavek 31. člena ZUstS). Glede na to je treba v obravnavanem primeru preizkusiti, ali okoliščine, ki jih zatrjujeta pritožnici, vzbujajo dvom o sodničini nepristranskosti (6. točka 70. člena Zakona o pravdnem postopku, (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 in 10/17 – ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 28/09, 51/10, 26/11, 53/14, 54/15 in 11/18 – ZIZ)).

5.Bistvo pravice do nepristranskega sojenja iz prvega odstavka 23. člena Ustave in prvega odstavka 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP) je jamstvo, da o posameznikovi zadevi odloča sodnik, ki ni zainteresiran za izid postopka in ki pri odločanju nima vnaprej ustvarjenega mnenja, temveč je odprt za dokaze in trditve strank ter odločitev sprejme na podlagi v postopku izraženih dejstev in argumentov. To med drugim pomeni, da sodnik niti s stranko niti s predmetom spora ne sme biti povezan tako, da ne bi mogel soditi objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravnih meril. V ustavnosodni presoji in praksi Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) je izoblikovano stališče, da gre za kršitev pravice do nepristranskega sojenja že, če ima sodišče videz pristranskosti, ker obstajajo okoliščine, ki bi razumnemu človeku vzbudile upravičen dvom o sodnikovi nepristranskosti (t. i. objektivni vidik nepristranskosti), in ne le tedaj, ko bi bilo ugotovljeno osebno sodnikovo prepričanje – torej njegova dejanska pristranskost (subjektivni vidik).[2] Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja namreč ni pomembno zgolj to, da je nepristranskost sojenja dejansko zagotovljena, temveč se mora ta odražati tudi navzven, v videzu nepristranskosti sojenja. Sodnik ne sme odločati, če so podani legitimni razlogi za dvom o njegovi nepristranskosti. V nasprotnem primeru je lahko ogroženo tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.[3] Pri tem je zorni kot stranke pomemben, a ne odločilen; odločilno je, ali je dvom o nepristranskosti objektivno utemeljen.[4]

6.Pritožnici zatrjujeta, da je v obravnavani zadevi videz nepristranskosti okrnjen zaradi sorodstvene povezanosti sodnice z dvema vodilnima odvetnikoma Odvetniške pisarne (soprog in brat), ki v drugem postopku (pravdi za vrnitev posojila) zastopata pravdnega nasprotnika pravne osebe, ki je v tej zadevi ustavna pritožnica.

7.Ustavno sodišče ugotavlja, da so dejanske trditve pritožnic (o opisani sorodstveni povezanosti sodnice dr. Dunje Jadek Pensa s pomembnima odvetnikoma Odvetniške pisarne in o tem, da Odvetniška pisarna zastopa NLB in DUTB v pravdi, v kateri tožita drugo pritožnico) resnične. Obenem ugotavlja, da pritožnici niti zatrjujeta ne, da je navedena pravda v kakršnikoli vsebinski povezavi z izvršbo, iz katere izvira njuna ustavna pritožba, ali da je Odvetniška pisarna kakorkoli udeležena v tej izvršbi. Pritožnici torej menita, da so podane okoliščine, ki pri razumnem človeku vzbujajo upravičen dvom o sodničini nepristranskosti že zato, ker z njo povezana odvetniška družba nastopa v povsem nepovezanem pravdnem postopku, v katerem je nasprotnik druge pritožnice drug subjekt kot v zadevnem izvršilnem postopku.

8.Iz ustaljene prakse ESČP izhaja, da lahko upravičen dvom o nepristranskosti sodnika vzbudijo tudi osebne, poklicne ali finančne povezave sodnika z udeleženci postopka oziroma z njihovimi pooblaščenci. Pravica do poštenega sojenja je bila kršena na primer v primeru, ko je v sporu med banko in pritožnikom sodila sodnica, katere mož je malo pred tem z (med drugim) to banko sklenil visoko finančno poravnavo, k sklenitvi katere je s hipoteko na svojih nepremičninah soprispevala tudi sodnica.[5] ESČP je sprejelo enake odločitve v primerih sojenja: (a) sodnika, ki je bil predavatelj na univerzi, v preliminarni fazi delovnopravnega spora med to univerzo in pritožnikom,[6] (b) na drugi stopnji sodnika v postopku začasnega zavarovanja zahtevka, v katerem sta eno od strank zastopala sodnikova brat in nečak;[7] (c) dveh sodnikov (ki sta obenem opravljala tudi odvetniški poklic) v zadevi pritožnika, pri čemer pa je bil pritožnik udeležen v ločenih (vsebinsko nepovezanih) sodnih postopkih, kjer sta njegove nasprotnike zastopala eden od omenjenih sodnikov in še tretji odvetnik, ki si je z njima delil prostore odvetniške pisarne.[8]

9.ESČP je odločalo tudi o primerih, ko je sodnik, ki sodi v zadevi, sorodstveno povezan z odvetnikom (ali drugo osebo) iz odvetniške pisarne, ki zastopa stranko v isti zadevi.[9] ESČP tudi za take primere izpostavlja splošno načelo, da so za objektivni test nepristranskosti praviloma pomembne hierarhične in druge povezave med sodnikom in drugimi udeleženci v postopku – v vsakem primeru posebej je treba ugotoviti, ali je zadevna povezava take narave in stopnje, da kaže na pomanjkanje nepristranskosti.[10] Poudarja, da sicer ni pravila o avtomatičnem izvzetju sodnikov, ki so v sorodstvenem razmerju z zaposlenimi v odvetniških pisarnah, ki zastopajo stranke v nekem postopku.[11] Vendar se ESČP glede na pomen zunanjega videza nepristranskosti v tako delikatnih situacijah osredotoča na okoliščine konkretnega primera. Pri presoji je pomembnih več faktorjev, med njimi tudi sorodstvena bližina, časovno prekrivanje postopka s časom zaposlitve v odvetniški pisarni, tesnost poslovne oziroma delovne povezave in morebitno razmerje podrejenosti sodnikovega sorodnika do odvetnikov, ki so aktivno zastopali v zadevi,[12] oziroma vpletenost sodnikovega sorodnika v konkretno zadevo, njegov položaj v odvetniški pisarni, velikost in interna organizacijska struktura odvetniške pisarne, finančni pomen konkretne zadeve zanjo, kakor tudi obstoj in višina kakršnekoli (tudi le potencialne) premoženjske zainteresiranosti sodnikovega sorodnika za izid postopka.[13] Pomembno je tudi, da se potencialno sporna razmerja na začetku postopka razkrijejo, da se lahko v postopku z zadostnimi procesnimi varovalkami vsestransko pretehtajo vsi dejavniki, ki lahko vplivajo na odločitev o izvzetju sodnika.[14]

10.Upoštevaje navedeno, Ustavno sodišče ugotavlja, da na strani sodnice dr. Dunje Jadek Pensa niso podane okoliščine, ki bi pri razumnem človeku vzbudile upravičen dvom o njeni nepristranskosti. Odvetniška pisarna ni zastopala nobenega od udeležencev v izvršilnem postopku, iz katerega izvira ustavna pritožba, o sprejemu katere bo v senatu treh sodnikov odločala navedena sodnica. Pritožnici nista dokazali obstoja nobene osebne, poklicne ali finančne povezave sodnice z udeleženci tega izvršilnega postopka (in posledičnega postopka z ustavno pritožbo) oziroma z njihovimi pooblaščenci. Res je, da se postopek odločanja o ustavni pritožbi pritožnic časovno prekriva z ločenim in vsebinsko nepovezanim pravdnim postopkom, v katerem je tožena druga pritožnica, tožeči stranki pa sta zastopani po Odvetniški pisarni. Za razliko od situacije iz zadeve Wettstein proti Švici pa seveda v tem ločenem pravdnem postopku kot pooblaščenka ne nastopa osebno sodnica dr. Dunja Jadek Pensa. Dejstvo, da v njem stranko zastopa Odvetniška pisarna, pa samo po sebi ne more objektivno upravičiti suma, da bi sodnica utegnila pritožnici v postopku pred Ustavnim sodiščem pristransko obravnavati.

11.Glede na navedeno je Ustavno sodišče zahtevo za izločitev zavrnilo.

C.

12.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 33. člena v zvezi s prvim odstavkom 49. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, DDr. Klemen Jaklič, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik

[1]V tem delu ustavno pritožbo vlaga le prva pritožnica.

[2]Glej npr. odločbo Ustavnega sodišča št. Up-57/14 z dne 26. 1. 2017, 6. in 7. točka obrazložitve.

[3]Primerjaj s 6. točko obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča št. Up-365/05 z dne 6. 7. 2006 (Uradni list RS, št. 76/06, in OdlUS XV, 93) in z 98. točko obrazložitve sodbe ESČP v zadevi Micallef proti Malti z dne 15. 10. 2009.

[4]Sodba ESČP v zadevi Wettstein proti Švici z dne 21. 12. 2000, 44. točka obrazložitve.

[5]Sodba ESČP v zadevi Pétur Thór Sigurðsson proti Islandiji z dne 10. 4. 2003.

[6]Sodba ESČP v zadevi Pescador Valero proti Španiji z dne 17. 6. 2003.

[7]Sodba ESČP v zadevi Micallef proti Malti.

[8]Sodba ESČP v zadeji Wettstein proti Švici. Za odločitev ESČP v tej zadevi (glej 47. točko obrazložitve) je bilo pomembno tudi to, da je prišlo do časovnega prekrivanja postopka v pritožnikovi zadevi, v kateri je sodnik sodil, z drugim pritožnikovim postopkom, v katerem je sodnik deloval kot odvetnik. Določen čas sta torej vzporedno tekla dva sodna postopka; sodnik R je bil v enem od njiju pritožnikov sodnik, v drugem pa pravni zastopnik pritožniku nasprotne stranke. Posledično je imel lahko pritožnik v postopku pred upravnim sodiščem (v katerem je sodil R) razloge za zaskrbljenost, da ga bo R še naprej smatral za nasprotnika. V tej situaciji se je lahko porodila legitimna bojazen pritožnika, da R v njegovi zadevi ni deloval z zahtevano nepristranskostjo.

[9]Glej na primer sodbi ESČP v zadevah Ramljak proti Hrvaški z dne 27. 6. 2017 in Nicholas proti Cipru z dne 9. 1. 2018. V zadevi Ramljak proti Hrvaški je šlo za sojenje (celo predsedovanje) v senatu sodišča druge stopnje sodnika, ki je bil oče odvetniškega pripravnika, ki je delal v odvetniški pisarni, ki je zastopala pritožničinega pravdnega nasprotnika. V zadevi Nicholas proti Cipru pa je šlo za sojenje ciprskega vrhovnega sodnika v zadevi, v kateri je eno od strank zastopala odvetniška pisarna, v kateri sta delala tako sodnikov sin kot njegova soproga (hči vodilnega partnerja pisarne, ki je osebno zastopal pred vrhovnim sodiščem).

[10]Sodba ESČP v zadeji Ramljak proti Hrvaški, 26. točka obrazložitve.

[11]Prav tam, 29. točka obrazložitve, in sodba ESČP v zadeji Nicholas proti Cipru, 62. točka obrazložitve.

[12]Sodba ESČP v zadeji Ramljak proti Hrvaški, 34. do 39. točka obrazložitve.

[13]Sodba ESČP v zadeji Nicholas proti Cipru, 62. točka obrazložitve.

[14]Prav tam, 64. točka obrazložitve.

SKLEP

Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki sta jo vložili družba Lokainvest, d. o. o., Kranj, in družba REŠET, d. o. o., Kranj, ki ju zastopa Odvetniška družba Čeferin in partnerji, o. p., d. o. o., Grosuplje, na seji 18. aprila 2019

sklenil:

1.Ustavne pritožbe obeh pritožnic zoper zavrnilni del I. in II. točke izreka ter III. točko izreka sklepa Višjega sodišča v Ljubljani št. II Ip 2964/2018 z dne 5. 12. 2018 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Kranju št. In 238/2014 z dne 17. 9. 2018 in s sklepom Okrajnega sodišča v Kranju št. In 238/14 z dne 21. 10. 2014 se ne sprejme.

2.Ustavna pritožba družbe Lokainvest, d. o. o., Kranj, zoper sklep Okrajnega sodišča v Kranju št. In 238/2014 z dne 21. 6. 2018 se zavrže.

* * *

Senat ustavne pritožbe ni sprejel v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) (1. točka izreka).

Senat je ustavno pritožbo zavrgel, ker pravna sredstva niso izčrpana, pogoji za izjemno obravnavo pa niso izpolnjeni (2. točka izreka).

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi drugega odstavka 55.b člena in pete alineje prvega odstavka 55.b člena ZUstS ter prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11 in 70/17) v sestavi: predsednik senata dr. Marijan Pavčnik ter člana dr. Dunja Jadek Pensa in dr. Rajko Knez. Sklep je sprejel soglasno.

dr. Marijan Pavčnik Predsednik senata