Jedro

Glede na to, da je tožnik v predmetni prošnji izrecno uveljavljal dodelitev izjemne oziroma nujne BPP ter se skliceval na podano izjavo pred CSD Domžale, toženka pa se do teh navedb ni opredelila, niti ni tožnika pozvala na dopolnitev njegove vloge v tej smeri, ter v izpodbijani odločbi tudi ni obrazložila razlogov za zavrnitev njegove prošnje za dodelitev izjemne BPP, je tožbeni ugovor, da je toženka pri izdaji izpodbijane odločbe zagrešila absolutno bistveno kršitev določb ZUP, utemeljen.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 249/2021 z 2. 2. 2021 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Z izpodbijano odločbo je toženka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP) z 29. 1. 2021 za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep Okrajnega sodišča v Kamniku II K 51440/2016 s 13. 12. 2016. V obrazložitvi se sklicuje na drugi odstavek 13. člena ter na prvi in drugi odstavek 14. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Ugotavlja, da znaša tožnikov povprečni mesečni dohodek 943,59 EUR in tako presega višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke in trenutno znaša 804,36 EUR. Tako zaključuje, da tožnik presega dohodkovni cenzus iz 13. člena ZBPP, kar izključuje njegovo pravico do BPP.

**Bistvene navedbe strank v upravnem sporu**

2. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in v tožbi navaja, da je toženko na podlagi izpolnjevanja splošno znanih pogojev iz šeste in sedme alineje drugega odstavka 22. člena ZBPP izrecno zaprosil za dodelitev nujne ali izjemne BPP ter ji v dokaz dolgoletnega vsesplošnega psihičnega in premoženjskega nasilja dostavil izjavo, podano 13. 2. 2020 na Centru za socialno delo Domžale (CSD Domžale), iz katere je razvidno, da se je v nevzdržnih psihičnih in ekonomskih razmerah znašel zaradi krivičnih in protizakonitih sodnih postopkov, v katerih mu država oziroma toženka z nerazumnim zavlačevanjem prošenj za BPP ni zagotovila enakopravnega in zakonitega obravnavanja. Zaradi ugotovitve dejanskega stanja sodišču predlaga, naj opravi glavno obravnavo, na kateri naj poleg tožnika in njegove skrbnice zasliši A. A., psihiatrinjo Psihiatrične klinike v Ljubljani, ter po presoji sodišča še višji sodnici B. B. in C. C. ter po tako izvedenem dokaznem postopku tožbi ugodi, izpodbijano odločbo razveljavi (pravilno: odpravi – opomba sodišča) in ugodi njegovi prošnji za BPP; podrejeno zadevo vrne istemu organu v ponovno odločanje. Sodišču predlaga tudi, naj pridobi vsaj spise Okrožnega sodišča v Ljubljani III P 206/97, II P 1014/98 in II P 1845/2000. 3. Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravni spis zadeve.

4. Tožnik je na naroku za glavno obravnavo 19. 5. 2021 posebej poudaril, da se v takem osebnem položaju in socialni stiski ni znašel po svoji krivdi, zato se sklicuje na dodelitev BPP po sedmi alineji drugega odstavka 22. člena ZBPP, obenem pa tudi po šesti alineji te določbe. Dejansko stanje, zakaj mu je bila odvzeta opravilna sposobnost, bi lahko ugotavljal samo psihiater. Poudarja, da je v predmetni prošnji za dodelitev BPP zaprosil za izjemno ter nujno BPP in ne za redno, o čemer pa toženka sploh ni odločila, saj ni presodila, ali izpolnjuje pogoje za izjemno BPP. Meni, da je že odkar obstaja BPP splošno znano, zakaj se je znašel v socialni in psihični stiski.

5. Pooblaščenec toženke je na naroku za glavno obravnavo izpostavil, da tožnik v prošnji za BPP ni navedel nobenih okoliščin oziroma predložil dokazov v smeri izpolnjevanja pogojev za pridobitev izjemne BPP, pri čemer od organa ni mogoče pričakovati, da bo ugotavljal obstoj okoliščin, ki jih prosilec v konkretnem primeru ne zatrjuje oziroma jih zatrjuje na splošno. Sicer pa ocenjuje, da gre za tožbene novote in da je s tem v zvezi tožnik prekludiran.

**Odločanje po sodnici posameznici**

6. Sodišče je 8. 4. 2021 na podlagi tretje alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) sprejelo sklep I U 398/2021-8, da o zadevi odloča sodnica posameznica. Zadeva se namreč nanaša na vprašanje pravilnosti zavrnitve tožnikove prošnje za dodelitev BPP na podlagi 13. in 14. člena ZBPP, pri čemer je presoja pravilnosti uporabe teh določb predmet obširne in ustaljene sodne prakse. Senat je tako presodil, da je izpolnjen pogoj iz tretje alineje drugega odstavka 13. člena ZUS-1 za odločanje po sodnici posameznici.

**Dokazni sklep**

7. Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo vse listine v upravnem spisu zadeve ter v listine, ki jih je v sodnem postopku predložil tožnik (prilogi A1 in A2) ter prilogo C1 - odločbo Centra za socialno delo Domžale z 21. 2. 2018, da se za tožnikovo skrbnico imenuje D. D. 8. Ostale dokazne predloge (zaslišanje tožnika, njegove skrbnice ter prič psihiatrinje A. A. in višjih sodnic B. B. in C. C.) je sodišče kot nepotrebne za odločitev v tej zadevi zavrnilo. Ocenilo je namreč, da so za odločitev v zadevi relevantne listine, medtem ko zaslišanje tožnika in njegove skrbnice ter predlaganih prič za odločitev sodišča glede na naravo odločitve ni pravno relevantno, kar bo sodišče podrobneje ponazorilo v nadaljevanju obrazložitve te sodbe.

**K odločitvi sodišča**

9. Tožba je utemeljena.

10. V obravnavani zadevi je sporna zavrnitev tožnikove prošnje za dodelitev BPP za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep Okrajnega sodišča v Kamniku II K 51440/2016 s 13. 12. 2016. Toženka se v izpodbijani odločbi sklicuje na določbe prvega in drugega odstavka 13. člena ter prvega in drugega odstavka 14. člena ZBPP in zaključuje, da tožnik že z višino lastnega dohodka presega limit za odobritev BPP, zato se ni spuščala v presojo višine drugega tožnikovega premoženja in v presojo objektivnega pogoja za dodelitev BPP.

11. Sodišče ugotavlja, da iz predmetne prošnje za BPP (priloga A2) izhaja, da jo je tožnik vložil za dodelitev „nujne ali izjemne BPP“. S tem v zvezi toženka v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da je bil tožniku institut nujne in izjemne BPP že pojasnjen v številnih prejšnjih zavrnilnih odločbah (nazadnje obsežno in temeljito v odločbi Bpp 2041/2020 z 22. 9. 2020), zato je ponovna obrazložitev s ponavljanjem že navedenega odveč, saj tožnik tokrat ni navedel nikakršnih okoliščin v tej smeri.

12. Iz predmetne prošnje za nujno ali izjemno BPP z 29. 1. 2021 (priloga A2) izhaja, da se tožnik sklicuje na izjavo, podano na CSD Domžale 13. 2. 2020 in s tem v zvezi navaja, da iz navedene izjave izhaja, da zaradi protizakonitih sodb Okrožnega sodišča v Ljubljani že 20 let trpi nevzdržno psihično in premoženjsko nasilje, ki je celo posledica avtoritativnega oziroma nerazumnega kratenja pravice do BPP oziroma ustavne pravice iz 22. člena Ustave RS.

13. Iz upravnega spisa zadeve izhaja, da je tožnik svoji prošnji za BPP navedeno izjavo, podano na CSD Domžale, tudi priložil. Vendar se organ za BPP v izpodbijani odločbi do tega ni opredelil, temveč je le, kot že rečeno, navedel, da tožnik tokrat ni navedel nikakršnih okoliščin v tej smeri, kar pa, kot povedano, ne drži, saj se je skliceval na podano izjavo in jo tudi priložil. Tako ne drži ugovor toženke, podan na naroku za glavno obravnavo, da gre pri tožnikovem navajanju razlogov za dodelitev izjemne BPP za tožbeno novoto, saj je tožnik, kot izhaja iz prej povzete predmetne prošnje z 29. 1. 2021 (priloga A2), te razloge izrecno navedel že v sami prošnji, ki ji je, kot rečeno, predložil tudi izjavo, na katero se je skliceval. 14. Izjemna BPP je urejena v 22. členu ZBPP, ki v prvem odstavku določa, da se BPP lahko, ne glede na določbe tega zakona o materialnem položaju prosilca in njegove družine, dodeli tudi, če prosilec izpolnjuje pogoje iz 24. člena tega zakona in če lastni dohodek prosilca oziroma lastni dohodek družine ne presega višine štirih osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno-varstvene prejemke, premoženje prosilca in njegove družine pa ne presega višine 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Izjemna BPP se pod pogoji iz citiranega prvega odstavka te določbe dodeli, če gre za prosilca, ki mu je bil za zastopanje v sodnem postopku dodeljen skrbnik za posebni primer ali za prosilca, ki mu je bila odvzeta poslovna sposobnost, razen če je bila prosilcu poslovna sposobnost omejena ali odvzeta zaradi pogostega vlaganja očitno nerazumnih vlog v sodnih postopkih (šesta alineja drugega odstavka 22. člena ZBPP); po sedmi alineji drugega odstavka te določbe pa tudi v drugih primerih iz razlogov, na katere prosilec in njegovi družinski člani niso mogli oziroma ne morejo vplivati in zaradi katerih so se znašli v položaju materialne ogroženosti.

15. Glede na to, da je tožnik v predmetni prošnji izrecno uveljavljal dodelitev izjemne oziroma nujne BPP ter se skliceval na podano izjavo pred CSD Domžale, toženka pa se do teh navedb ni opredelila, niti ni tožnika pozvala na dopolnitev njegove vloge v tej smeri, ter v izpodbijani odločbi tudi ni obrazložila razlogov za zavrnitev njegove prošnje za dodelitev izjemne BPP, je tožbeni ugovor, da je toženka pri izdaji izpodbijane odločbe zagrešila absolutno bistveno kršitev določb Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), utemeljen. Sodišče namreč izpodbijane odločbe, glede na to, da ne vsebuje obrazložitve glede zavrnitve izjemne BPP, za katero je tožnik, kot rečeno, izrecno zaprosil, ne more preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.

16. Ker je bilo treba izpodbijano odločbo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpraviti že iz tega razloga in zadevo na podlagi tretjega odstavka te določbe vrniti organu za BPP v ponovni postopek, je sodišče zavrnilo tožnikove dokazne predloge za njegovo zaslišanje in zaslišanje njegove skrbnice ter za zaslišanje predlaganih prič, saj zaradi zagrešene absolutne bistvene kršitve pravil postopka tudi izvedba navedenih dokazov ne bi mogla vplivati na odločitev v zadevi.

17. V ponovnem postopku, v katerem je skladno s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka, bo moral organ za BPP presoditi tožnikove navedbe in predloženo izjavo, podano pred CSD Domžale v zvezi z zatrjevanim izpolnjevanjem pogojev za dodelitev izjemne in nujne BPP, po potrebi tožnika pozvati na dopolnitev in izvesti morebitne druge dokaze s tem v zvezi ter o zadevi ponovno odločiti in svojo odločitev tudi argumentirano obrazložiti.

18. Ob tem sodišče izpostavlja, da se organ v svoji odločbi ne more sklicevati na obrazložitev, podano v drugem upravnem postopku, saj gre za samostojne postopke in za samostojno odločitev v vsakem izmed njih. Zato mora biti vsaka odločba, izdana v samostojnem upravnem postopku, s katero organ za BPP odloča o dodelitvi konkretne BPP, obrazložena z vsemi razlogi, da jo je mogoče preizkusiti.