Jedro

Da določbe ZBPP ne vsebujejo izrecne zahteve, da mora imeti stranka pravico do izjave v postopku, če se določene okoliščine izkažejo za sporne, še ne pomeni, da je navedena pravica (prvi odstavek 9. člena in prvi odstavek 138. člena ZUP ter 22. člen Ustave) v postopku dodelitve BPP izključena. Nespoštovanje omenjenih določb je v obravnavanem primeru lahko vplivalo na zakonitost odločitve, kajti med strankama je ostalo sporno vprašanje možnosti tožnika za dostop do osebnega stečaja zaradi nezmožnosti razpolaganja z delom dohodkov, ki naj bi jih toženka upoštevala v okviru dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, medtem ko tožnik zatrjuje, da s tako ugotovljenim dohodkom ne more razpolagati, ker imata z ženo blokirane račune do minimalnega zneska.

Izrek

Tožbi se ugodi in se izpodbijana odločba št. Bpp 1291/2013 z dne 24. 9. 2013 odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka na podlagi 2., 31., 31.a, 34. in 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) zavrnila prošnjo prosilca za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 17. 4. 2013, kot oprostitev plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. V obrazložitvi akta tožena stranka pravi, da je prosilec k prošnji priložil dokazila o svoji prezadolženosti. Pri odločanju je pristojni organ vpogledal v prošnjo prosilca za brezplačno pravno pomoč, dokazila o prezadolženosti, Register transakcijskih računov pri AJPES-u, bazo podatkov Geodetske uprave RS, Centralni register prebivalstva RS, bazo podatkov ZZZS, bazo KDD, izpisek iz bančnega računa prosilca in njegove žene za obdobje od januarja do marca 2013, podatek o nakazanih pokojninskih dajatvah za prosilca in njegovo ženo za obdobje od januarja do marca 2013. V skladu s 23. členom ZBPP je pristojni organ za družinsko članico prosilca štel njegovo ženo A.A., rojeno dne … .

Na podlagi prvega odstavka 12. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju: ZSVarPre) pristojni organ ugotavlja, da sta prosilec in njegova družinska članica v obdobju treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje, torej od januarja do marca 2013, skupno prejela dohodek v višini 4.652,02 EUR, ki obsega neto pokojnine prosilca in izplačane pokojnine njegove žene. Glede na navedeno pristojni organ ugotavlja, da znaša povprečni mesečni dohodek prosilca in njegove družine na družinskega člana 775,34 EUR in tako presega višino 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka. Osnovni znesek minimalnega dohodka je določen v 1. odstavku 152. člena Zakona o uravnoteženju javnih financ (Ur. list RS, št. 40/2012, v nadaljevanju ZUJF) in trenutno znaša 265,22 EUR, 2-kratnik je torej 530,44 EUR. Na podlagi navedenega pristojni organ ugotavlja, da je prošnja prosilca za dodelitev brezplačne pravne pomoči neutemeljena, zato je skladno z drugo točko drugega odstavka 37. člena ZBPP odločil, kot izhaja iz izreka te odločbe.

V tožbi tožnik pravi, da je prosil za brezplačno pravno pomoč za plačilo stroškov osebnega stečaja, ki navadno znašajo okoli 2.000,00 EUR in jih je potrebno plačati v največ treh obrokih, in ne manjših pravnih stroškov, ki jih je mogoče plačati v več obrokih in po dogovoru z odvetnikom. Dohodki tožnika in njegove žene brez odtegljajev presegajo trenutni limit, vendar je potrebno ugotoviti, da znašajo začetni stroški stečajnega postopka 2.000,000 EUR, kar je za tožnika nedosegljivo tudi v primeru, da bi mu bilo omogočeno obročno odplačevanje, ki je mogoče na največ tri obroke. Tožnik je v postopku odločanja o brezplačni pravni pomoči predložil tudi dokaze, iz katerih je razvidno, da imata oba z ženo blokirane bančne račune do minimalnega zneska, zaradi izvršb za dolgove gospodarskih družb, katerih solastnik je bil tožnik. Odtegljaji so razvidni iz obvestil ZPIZ in so tako veliki, da vsakemu ostane le minimalni dohodek, kar v skupni višini znaša 1.090,63 EUR, kar je na osebo manj, kot predstavlja določen limit. Dolgovi, ki jih odplačujeta, so za tožnika in njegovo ženo nepoplačljivi do konca življenja, zato si tožnik želi sprožiti postopek osebnega stečaja, ki pa ga brez brezplačne pomoči ni sposoben financirati. Osebni stečaji so namenjeni optimalnemu in pravičnemu poplačilu upnikov in zagotovitvi možnosti osebi, ki je v osebnem stečaju, da po določenem času ponovno zaživi. Glede na tako stanje je odločitev toženca, da zaradi preseganja limita ne bo presojal o premoženjskem stanju, neutemeljena, saj pri odločitvi ni upošteval bistvenih dejstev, ki utemeljujejo tudi vzrok za prošnjo za brezplačno pravno pomoč, to je bankrot tožnika, ki ga je mogoče rešiti le z uvedbo osebnega stečaja. Namen brezplačne pravne pomoči je omogočiti stranki sodno varstvo, s katerim lahko varuje svoje pravice, pri tem pa si s plačilom taks in stroškov bistveno ne posega v svoje življenjske stroške. S tako pomočjo se strankam zagotavlja ustavna pravica enakosti pred zakonom. Tožnikovi upniki bodo poplačani neenakomerno, oziroma tisti, ki so svoje terjatve kasneje potrdili s sodno odločbo in vložili izvršbe, svojih terjatev ne bodo mogli izterjati niti v minimalnem znesku. Tako bodo upniki, ki bodo z izvršbami blokirali bančne račune tožnika in njegove žene in zarubili njeno premoženje, v privilegiranem položaju. Predlaga, da sodišče dovoli izvedbo predlaganih dokazov (listine v spisu) in spremeni odločbo tako, da se prošnji prosilca v celoti ugodi. Podrejeno pa predlaga razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve v ponovno odločanje.

Tožba je utemeljena.

Sodišče je tožbi ugodilo, ker tožena stranka tožniku ni dala možnosti, da bi se lahko pred izdajo izpodbijane odločbe izrekel o pomembnem dejstvu za odločitev (1. odstavek 9. člena in 1. odstavek 138. člena ZUP v povezavi z 22. členom Ustave), ki ga je tožena stranka ugotovila po uradni dolžnosti. Dejstvo, da določbe ZBPP, ki jih je tožena stranka uporabila pri odločitvi, ne vsebujejo izrecne zahteve o tem, da mora imeti stranka pravico do izjave v postopku, če se izkažejo določene okoliščine za sporne, ne pomeni, da je navedena pravica iz ZUP (in 22. člena Ustave) v ZBPP izključena. Tožnik je namreč že na obrazcu prošnje za brezplačno pravno pomoč z dne 17. 4. 2013 v rubriki C. Odhodki („drugi odhodki“) navedel sklepe sodišč kot priloge št. 3, v naslednji rubriki, pod opombami, pa je citiral številke nekaterih sodnih odločb, ki jih prilaga tožbi v upravnem sporu. Zaradi teh dveh dejstev – sklicevanja na odhodke v upravnem postopku ter predložitvijo dokazov v upravnem postopku in ker tožnik uveljavlja istovrstni ugovor v tožbi, na katerega tožena stranka ni z ničemer odgovorila v izpodbijani odločbi, ob sklicevanju na zakonski namen osebnega stečaja, je bila tožniku kršena pravica do izjave v smislu 1. odstavka 9. člena ZUP (in 1. odstavka 138. člena ZUP)in 22. člena Ustave.

V predmetni zadevi je nespoštovanje določb 1. odstavka 9. člena oziroma 1. odstavka 138. člena ZUP lahko vplivalo na zakonitost odločitve, kajti med strankama je ostalo sporno vprašanje glede finančne zmožnosti tožnika do dostopa do osebnega stečaja zaradi nezmožnosti razpolaganja z delom dohodkov, ki naj bi jih tožena stranka upoštevala v okviru dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, medtem ko tožnik zatrjuje, da s tako ugotovljenim dohodkom ne more razpolagati, ker imata z ženo blokirane račune do minimalnega zneska. To okoliščino bo morala tožena stranka v okviru tožbenih ugovorov razčistiti v ponovnem postopku in v dokazno oceno vključiti dejstva, ki jih uveljavlja tožnik. Na tej podlagi je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijani akt odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek (3. točka 1. odstavka 64. člena ZUS-1).