Jedro

Tožeča zavarovalnica zoper toženca kot mladega voznika uveljavlja regresni zahtevek na podlagi pogodbenega avtomobilskega zavarovanja, ker je z neprilagojeno vožnjo prispeval k nastanku prometne nesreče. Zahteva povračilo dela odškodnine, ki jo je izplačala sopotnici toženca. Lastnik vozila namreč ni sklenil dodatnega zavarovanja za povečano nevarnost, če vozilo upravlja voznik z manj kot tremi leti vozniških izkušenj. Po 7. členu ZOZP ima zavarovalnica v tem primeru pravico zahtevati povračilo izplačane odškodnine v sorazmerju med plačano premijo in premijo, ki bi morala biti plačana zaradi povečane nevarnosti.

Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku delno ugodilo. Tožencu je naložilo plačilo 20.581 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, solidarno z lastnikom vozila, o čigar obveznosti je bilo odločeno v drugem pravdnem postopku. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženca zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Vrhovno sodišče je ocenilo, da zahteve iz določbe prvega odstavka 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjene in je predlog toženca zavrnilo.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožeča zavarovalnica zoper toženca kot mladega voznika uveljavlja regresni zahtevek na podlagi pogodbenega avtomobilskega zavarovanja, ker je z neprilagojeno vožnjo prispeval k nastanku prometne nesreče. Zahteva povračilo dela odškodnine, ki jo je izplačala sopotnici toženca. Lastnik vozila namreč ni sklenil dodatnega zavarovanja za povečano nevarnost, če vozilo upravlja voznik z manj kot tremi leti vozniških izkušenj. Po 7. členu ZOZP ima zavarovalnica v tem primeru pravico zahtevati povračilo izplačane odškodnine v sorazmerju med plačano premijo in premijo, ki bi morala biti plačana zaradi povečane nevarnosti.

2. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku delno ugodilo. Tožencu je naložilo plačilo 20.581 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, solidarno z lastnikom vozila, o čigar obveznosti je bilo odločeno v drugem pravdnem postopku.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženca zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

4. Toženec predlaga, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede vprašanj: - Ali neobstoj predpostavke protipravnosti izključi nastanek odškodninske obveznosti ne glede na pravno naravo odgovornosti? - Ali je v primeru upoštevanja cesto-prometnih predpisov iz strani voznika glede na ratio-legis vzročno zvezo podana pravno upoštevna vzročna povezava med ravnanjem voznika in škodnim dogodkom? - Ali je v primeru t.i. mešanega naključja, kjer voznik ni prekršil pravnega pravila v prvi fazi vzročnega poteka, pravilno utemeljevati odgovornost in krivdo na podlagi objektivne odgovornosti? - Ali je v primeru, da je škodni dogodek nastal iz od voznika neodvisnega vzroka, glede nastopa katerega vozniku ni mogoče pripisati niti vzročne povezave niti krivdnega ravnanja, šteti, da je vzročna zveza prekinjena? - Ali bi glede na ugotovitve izvedenca lahko pravilno šteli, da bi škodni dogodek nastal v vsakem primeru, ne glede na manjše variacije v hitrosti, kar bi pomenilo nastop hipotetičnega ali rezervnega vzroka kot razbremenilnega (ekskulpacijskega ) temelja? - Ali je tudi v primeru objektivne odgovornosti za izpolnjenost predpostavk nastanka odškodninske zaveze potrebno kumulativno izpolniti (poleg odgovornosti) tudi druge predpostavke, ki so: škoda, vzročna zveza in protipravnost? - Ali predstavlja nepričakovana neravnina na vozišču zunanji vzrok, ki ga je mogoče iz stališča voznika šteti v višjo silo?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče zaradi svoje precedenčne vloge na podlagi prvega odstavka 367. a člena ZPP dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

7. Vrhovno sodišče je ocenilo, da v obravnavani zadevi zahteve iz navedene določbe niso izpolnjene, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP).

8. Odločalo je v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).