Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Toženec, ki se pritožuje zoper zamudno sodbo, mora ponuditi dokaze za trditev, da mu tožba ni bila vročena.
Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.
Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje tožencu naložilo, da tožeči stranki plača 192.059,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi ter ji povrne 16.750,00 SIT pravdnih stroškov. Toženec se proti sodbi pritožuje zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da se razveljavi in zadeva vrne prvemu sodišču v ponovno odločanje. Zatrjuje, da mu tožba ni bila vročena, saj bi sicer nanjo zanesljivo odgovoril oz. ugovarjal. Nikogar tudi ni pooblastil za prevzem sodne pošiljke. Pogoji za izdajo zamudne sodbe torej niso bili izpolnjeni. Pa tudi sicer v materialnopravnem pogledu ni podana nobena toženčeva odgovornost za tožničino terjatev, saj za tak zahtevek ni pravnega temelja. Pritožba ni utemeljena. Primerjava toženčevega podpisa na povratnici o vročitvi tožbe s prilogami dne 15.12.2000, z njegovim podpisom na pooblastilu odvetniku, ne vzbuja dvoma o identičnosti. Dokazov, s katerimi bi to dejstvo izpodbil, toženec ne ponuja, kakor tudi ne dokazov za svojo pritožbeno trditev, da mu tožba ni bila vročena (čl. 212, 237 ZPP). Podatki in listine v spisu tudi ne izkazujejo zatrjevane nesklepčnosti zahtevka. Izpodbijana zamudna sodba je torej izdana v skladu z določili 318. člena ZPP, zato jo je pritožbeno sodišče, ki tudi ni našlo uradoma upoštevnih kršitev, potrdilo (čl. 353 ZPP).