Jedro

Za določitev krajevno pristojnega sodišča za dovolitev izvršbe treba uporabiti drugi odstavek 166. člena ZIZ, po katerem je za dovolitev izvršbe v primeru, če ležijo nepremičnine na območju različnih sodišč, krajevno pristojno tisto sodišče, na območju katerega je nepremičnina, ki je kot predmet izvršbe v predlogu za izvršbo navedena na prvem mestu, za samo izvršbo pa vsako posamezno sodišče, na območju katerega je nepremičnina.

Izrek

Za odločanje o dovolitvi izvršbe na nepremičnine z območja Okrajnega sodišča v Kranju je pristojno Okrajno sodišče v Sežani.

Obrazložitev

1. Upniki so 30. 3. 2012 pri Okrajnem sodišču v Ljubljani, Centralnem oddelku za verodostojno listino, vložili predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom Vl 44217/2012 z dne 2. 4. 2012 dolžniku naložilo, da poravna sporno terjatev in dovolilo predlagano izvršbo. Odločilo je, da bo izvršilni postopek po pravnomočnosti sklepa o izvršbi vodilo Okrajno sodišče v Sežani. Upniki so 31. 5. 2012 poleg že dovoljenih sredstev izvršbe predlagali izvršbo še s prodajo nepremičnin in premičnin. Okrajno sodišče v Sežani je s sklepom 0531 In 75/2012 z dne 7. 6. 2012 sklenilo, da se izvršba nadaljuje z novim izvršilnim sredstvom, in sicer z izvršbo na nepremičnine, ki se nahajajo na območju Okrajnega sodišča v Sežani. S sklepom z istega dne je odločilo, da ni krajevno pristojno za odločanje o predlogu v delu, ki se nanaša na nepremičnine, ki ne ležijo na območju Okrajnega sodišča v Sežani, in se predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom v tem obsegu odstopi okrajnim sodiščem, na območju katerih ležijo nepremičnine, katerih prodaja se predlaga.

2. Okrajno sodišče v Kranju pristojnosti ni sprejelo in je sprožilo negativni kompetenčni spor. Opozarja, da je treba v primeru naknadne objektivne kumulacije s prodajo nepremičnin, ki ležijo na območju različnih sodišč, uporabiti drugi odstavek 166. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki določa, da je za dovolitev izvršbe pristojno tisto sodišče, ki je kot predmet izvršbe navedeno na prvem mestu, za samo izvršbo pa posamezno sodišče, na območju katerega je nepremičnina.

3. Za odločanje o dovolitvi izvršbe na nepremičnine z območja Okrajnega sodišča v Kranju je pristojno Okrajno sodišče v Sežani.

4. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so upniki predlagali novo izvršilno sredstvo –prodajo dolžnikovih nepremičnin, ki se nahajajo na območju različnih sodišč. Kot prvo so navedli nepremičnino, ki leži na območju Okrajnega sodišča v Sežani. Glede na navedeno je za določitev krajevno pristojnega sodišča za dovolitev izvršbe treba uporabiti drugi odstavek 166. člena ZIZ, po katerem je za dovolitev izvršbe v primeru, če ležijo nepremičnine na območju različnih sodišč, krajevno pristojno tisto sodišče, na območju katerega je nepremičnina, ki je kot predmet izvršbe v predlogu za izvršbo navedena na prvem mestu, za samo izvršbo pa vsako posamezno sodišče, na območju katerega je nepremičnina.

5. Okrajno sodišče v Sežani se v sklepu z dne 7. 6. 2012 zmotno sklicuje na prvi odstavek 166. člena ZIZ. To pravno pravilo pride v primeru naknadne objektivne kumulacije v poštev le, če gre za prodajo ene nepremičnine, ne pa, če gre za prodajo nepremičnin, ki ležijo na območju različnih sodišč. Tako kompetenčno dejansko stanje (naknadna kumulacija z novim izvršilnim sredstvom izvršbe na eno nepremičnino) je bilo podlaga odločanja v zadevi III R 26/2011 z dne 20. 12. 2011, zato stališča, ki ga je Vrhovno sodišče zavzelo v tem sporu o pristojnosti, ni mogoče nekritično prenašati na sporen procesni položaj, ki se od prej omenjenega bistveno razlikuje.

6. Vrhovno sodišče je na podlagi drugega odstavka 25. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ odločilo, da je za odločanje o dovolitvi izvršbe na nepremičnine z območja Okrajnega sodišča v Kranju v tej zadevi pristojno Okrajno sodišče v Sežani.