22. 11. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa Odvetniška družba B., o. p., d. n. o., Z., na seji senata 7. novembra 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 3082/2005 z dne 14. 9. 2005 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Radovljici št. P 93/99 z dne 10. 5. 2005 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.V postopku zaradi izpraznitve stanovanja je sodišče prve stopnje pritožniku (tedaj tožencu) naložilo, naj izprazni sporno stanovanje v Radovljici ter ga izpraznjenega oseb in stvari izroči tožeči stranki. Višje sodišče je pritožbo pritožnika zavrnilo.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje, da je sodišče prve stopnje zavrnilo njegov pravočasni in relevantni dokazni predlog, naj se ga ponovno zasliši, zato je bil postavljen v neenakopraven položaj v primerjavi z nasprotno stranko in mu je bila kršena pravica iz 22. člena Ustave. Meni, da bi v svojem dodatnem zaslišanju lahko razjasnil dvome, ki so se pojavili v zvezi z izvedenskim mnenjem o njegovem zdravstvenem stanju.

3.Iz 22. člena Ustave izhaja pravica stranke, da v postopku predlaga izvedbo dokazov. Vendar ta pravica ne pomeni, da ima stranka pravico do izvedbe vseh dokazov, ki jih predlaga. Če sodišče razumno oceni, da predlagani dokazi za odločitev v sporu niso odločilni ali da je neko dejstvo že dokazano, nadaljnjih dokazov ni dolžno izvajati. Zadošča, da sodišče prepričljivo obrazloži, zakaj dokaznemu predlogu stranke ni sledilo. V obravnavanem primeru sta sodišči ravnali skladno z navedeno zahtevo. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, zakaj je zavrnilo pritožnikov dokazni predlog za njegovo dodatno zaslišanje. Sodišče je namreč v dokaznem postopku ugotovilo, da je bil pritožnik po napotilih Višjega sodišča že dodatno zaslišan o okoliščinah, na katere je to opozorilo, zato je štelo, da je ta dokazni predlog nepotreben. Navedeni oceni sodišča prve stopnje je pritrdilo tudi Višje sodišče, ki je še dodalo, da bi se očitane nejasnosti v zvezi z izvedenskim mnenjem lahko razčistile le z zaslišanjem izvedenca (ki je tudi bil zaslišan), ne pa z zaslišanjem pritožnika. V presojo pravilnosti te ocene se Ustavno sodišče ne more spuščati.

4.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić