Jedro

Delovna mesta na MO in v SV se po 2. odst. 89. člena Zakona o obrambi (ZO) določajo z dvema aktoma: sistemizacijo in formacijo. Formacija ima za odločanje o pravicah iz delovnega razmerja glede zaposlenih v vojski, enako naravo kot sistemizacija za zaposlene na upravnih in strokovnih nalogah na ministrstvu. Formacija vsebuje delovnopravne elemente kot vsaka druga sistemizacija delovnih mest (pogoje za zasedbo delovnih mest, razvrstitev v plačilne razrede) in v tem delu jo je potrebno obravnavati enako kot vsak drug splošni akt delodajalca. Sodišče zato z odločanjem v tem sporu ni preseglo svojih pristojnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba in sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo odločbo tožene stranke z dne 8.4.1997 v 1. tč. izreka v delu, ki se nanaša na razporeditev tožnice v plačilni razred s količnikom v višini 2,50, ugotovilo, da tožeči stranki pripada osnovni - izhodiščni količnik v višini 2,40, naložilo toženi stranki, da je dolžna tožnico razporediti v plačilni razred v višini 2,75 od 1.3.1997 do 1.6.1997, naložilo toženi stranki, da je dolžna tožnici izplačati razliko v plači za čas od 1.3.1997 do 1.6.1997 z zakonitimi zamudnimi obrestmi, v presežku pa je tožbeni zahtevek tožeče stranke kot neutemeljen zavrnilo. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se del tožbe za razveljavitev odločbe tožene stranke z dne 30.11.1999 zavrže ter da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.   Zoper zgoraj navedeno sodbo in sklep se v odprtem pritožbenem roku pritožuje tožena stranka. Izpodbija 1., 2., 3. in 4. tč. sodbe in 2. tč. sklepa iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka, nepravilne uporabe materialnega prava in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano odločbo spremeni oz. jo razveljavi ter zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje, tožeči stranki pa naloži plačilo stroškov tožene stranke. Navaja, da je sodišče bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, saj je z izpodbijano sodbo preseglo svoje pristojnosti in sicer s tem, ko se je spustilo v ocenjevanje skladnosti formacije z zakonom. Sodišče prve stopnje bi v predmetni zadevi moralo le preveriti, ali so količniki v izpodbijani odločbi tožene stranke za tožnico takšni, kot v formaciji, v nobenem primeru pa sodišče ni pristojno za presojo o tem ali se formacija sme uporabiti oziroma ali je skladna z zakonom o razmerju plač. Pojasnjuje in opozarja, da podčastnik ni delovno mesto, saj v nobeni formaciji ni takega delovnega mesta oz. dolžnosti. Vojak, podčastnik in častnik so statusi v vojaški hierarhiji, dolžnosti pa so ostrostrelec, poveljnik voda, poveljnik oddelka, itd. Vse te dolžnosti se razvrščajo v statusne skupine vojak, podčastnik ali častnik. Pri pripravi zakona je bil kot podčastnik s količnikom 2,40 mišljen le poveljnik določene vojaške enote. V slovenski vojski se torej plača ne določa glede na čin, ampak je odvisna od dolžnosti in zahtev za zasedbo te dolžnosti. Čin nima nobenih delovnopravnih posledic in osebe nimajo zaradi čina nobenih dodatkov ali drugih pravic. Čin namreč pomeni izključno zunanjo manifestacijo položaja posameznika v vojaški hierarhiji.   Pritožba ni utemeljena.   Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v okviru pritožbenih razlogov in pri tem pazilo na pravilno uporabo materialnega prava in absolutne bistvene kršitve pravil postopka, kot mu to nalaga določba 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99, 96/2002). Na podlagi navedenega preizkusa je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje popolno ugotovilo dejansko stanje in na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo ter da v postopku ni zagrešilo absolutno bistvenih kršitev pravil postopka, na katere opozarja pritožba in na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z dokaznimi zaključki in z obrazložitvijo sodišča prve stopnje in je ne ponavlja, glede na pritožbene navedbe pa še dodaja: Neutemeljena je pritožbena navedba, ki zatrjuje nepristojnost sodišča v tem sporu. Plačilni sistem delavcev v državnih organih je urejen v Zakonu o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti (ZRPZJ - Ur. l. RS, št. 18/94 - 36/96), Ministrstvo za obrambo pa je del državnega aparata, zato ne more držati stališče, da zanj ta predpis ne bi veljal. Delavci na obrambnem področju pa so tudi vojaške osebe, torej tudi častniki in podčastniki kot poklicni pripadniki vojske. Delovna mesta na Ministrstvu za obrambo in v Slovenski vojski se po 2. odst. 89. člena Zakona o obrambi (ZO - Ur. l. RS, 82/94) določajo z dvema aktoma: sistemizacijo in formacijo. To pomeni, da ima formacija za odločanje o pravicah iz delovnega razmerja glede zaposlenih v vojski, enako naravo kot sistemizacija za zaposlene na upravnih in strokovnih nalogah na ministrstvu. Formacija ima torej dvojno naravo - na eni strani gre za vojaški akt - akt o organizaciji in vodenju vojske, ki ne more biti predmet pravne presoje v delovnem sporu, na drugi strani pa formacija vsebuje tudi povsem delovnopravne elemente kot vsaka druga sistemizacija delovnih mest (pogoje za zasedbo delovnih mest, razvrstitev v plačilne razrede) in v tem delu jo je potrebno obravnavati enako kot vsak drug splošni akt delodajalca. Sodišče prve stopnje tako z odločanjem v tem sporu ni preseglo svojih pristojnosti, določenih v 4. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Ur. l. RS, 19/94). Sodišče je odločalo v sporu o premoženjski pravici iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem, za kar je po 2. tč. 4. člena ZDSS tudi pristojno. ZRPJZ določa razmerja plač glede na delovna mesta zaposlenih in pri tem za tipična delovna mesta določa tudi količnike za določitev osnovnih plač (9. člena ZRPJZ). ZRPJZ je z označbo "podčastnik" označil tipično delovno mesto, za katerega je potreben status podčastnika in določil najnižji količnik 2,40, tožena stranka pa bi lahko glede na zahtevnost dela določila vmesne plačilne razrede za delovna mesta, kjer je prav tako potreben status podčastnika. Pritožbeno sodišče presoja, da je ZRPJZ jasen, ter da pojem "podčastnik" v tabeli lahko pomeni le naziv delovnega mesta in ne statusa, ki ga oseba ima v vojaški hierarhiji. V tabeli ZRPJZ so določena tipična delovna mesta in ne statusi, zato so neupoštevne pritožbene navedbe, da podčastnik ni delovno mesto. Temeljne pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev iz delovnega razmerja so v RS urejene z zakonom, kolektivno pogodbo in splošnim aktom (2. člen Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja - ZTPDR, Ur. l. SFRJ, št. 60/89- 42/90, ki se je v RS uporabljal smiselno kot predpis RS na podlagi 1. odst. 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS - Ur. l. RS, št. 1/91 in 45/94). Kolektivna pogodba oziroma splošni akt lahko le dograjujeta zakon oz. določata več pravic delavcev, ne moreta pa ožiti pravic, ki jih zagotavlja zakon. Tako lahko formacija (splošni akt delodajalca) glede plačilnega sistema le dograjuje ZRPJZ, ne more pa ožiti pravic, ki jih zagotavlja ZRPJZ (temeljno načelo v korist delavca). Minimalni količnik za podčastniško delovno mesto je določil zakon in tožena stranka ne bi smela v svojih aktih določiti nižjega količnika, kot je to pravilno zaključilo sodišče prve stopnje. Neutemeljene so tako pritožbene navedbe, da bi sodišče v predmetni zadevi moralo le preveriti, ali so količniki v izpodbijani odločbi tožene stranke takšni kot v formaciji. Neutemeljena pa je tudi pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje s svojo odločitvijo kršilo kriterije za določitev plač v Slovenski vojski s tem, ko ni upoštevalo količnikov iz formacije. Formacijske dolžnosti, za katera se kot pogoj zahteva podčastniški čin (torej določen vojaški položaj, status) spadajo v okvir delovnega mesta "podčastnika". "ZRPJZ ne ureja razmerij plač glede na izobrazbo in poklic zaposlenih v državni upravi, pač pa razmerja plač glede na delovno mesto zaposlenih" (sklep Ustavnega sodišča št. U-I-116/97 z dne 22.5.1997). Razmerja tudi niso določena glede na vojaški status, položaj poklicnih pripadnikov vojske, ki je - enako kot izobrazba in poklic - le eden od pogojev za zasedbo določenega delovnega mesta. Prvostopenjsko sodišče je tako pravilno zaključilo, da je tožena stranka v primeru tožnice uporabila akt, ki je v nasprotju z zakonom določal nižji količnik za določitev osnovne plače delovnega mesta in je pravilno uporabilo ustrezno določbo ZRPJZ. Tožena stranka pa tudi neutemeljeno izpodbija odločitev prvostopenjskega sodišča o stroških postopka. Glede na delni uspeh tožnice v tem sporu (uspela je z uvrstitvijo v višji plačilni razred, ni pa uspela z tožbenim zahtevkom po zvišanju dodatkov) je prvostopenjsko sodišče skladno z 2. odst. 154. člena ZPP pravilno odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške. Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje, skladno z določbo 353. člena ZPP.