Jedro

Tudi pri odločanju o stroških postopka po 2. odstavku 158. člena ZPP, ki določa, da mora stranka, ki umakne pravno sredstvo, nasprotni stranki povrniti stroške, nastale zaradi pravnega sredstva, mora sodišče upoštevati določbo 1. odstavka 155. člena ZPP, ki določa, da sodišče pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. Zato je potrebno pri umiku pravnega sredstva nasprotni stranki priznati le potrebne pravdne stroške. Ker odgovor na pritožbo ni vseboval navedb, dejstev oz. dokazov, ki bi prispevali k odločanju o utemeljenosti pritožbe, pritožnica ni dolžna nasprotni stranki povrniti priglašenih stroškov odgovora na pritožbo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se zahtevek tožene stranke za povrnitev stroškov za odgovor na pritožbo zavrne.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti njene pritožbene stroške v višini 40.200,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 10.1.2003 do plačila v 8 dneh in pod izvršbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom naložilo tožeči stranki, da toženi stranki povrne stroške pritožbenega postopka v znesku 91.467,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa do plačila v 8 dneh in pod izvršbo.

Zoper navedeni sklep se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga pritožbenemu sodišču, da napadeni sklep spremeni in odloči, da tožeča stranka toženi stranki ni dolžna povrniti stroškov pritožbenega postopka oz. podredno, da sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo obravnavanje in odločanje. V pritožbi navaja, da njena pritožba, ki jo je vložila zoper sodbo sodišča prve stopnje, s katero je bil njen tožbeni zahtevek zavrnjen, ni bila popolna, ker zanjo ni bila plačana taksa. Prav iz tega razloga je sodišče prve stopnje to pritožbo štelo za umaknjeno. Na to pritožbo je tožena stranka podala odgovor, čeprav ta ni bil potreben. Odgovor na pritožbo namreč ni pripomogel k odločitvi prvostopenjskega sodišča o vloženi pritožbi, saj tožena stranka v tem odgovoru ni podala nobenih navedb, ki bi bile povezane z odločitvijo prvostopenjskega sodišča o tem, da se pritožba tožeče stranke šteje za umaknjeno. Ker tega sodišče prve stopnje pri odločitvi o utemeljenosti zahtevka tožene stranke za povrnitev stroškov odgovora na pritožbo ni upoštevalo, je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit in v nasprotju z ustaljeno sodno prakso.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/99, 96/2002 - v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 366. čl. ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo.

Iz spisovne dokumentacije je razvidno, da je prvostopenjsko sodišče s sklepom opr. št. I Pd 3440/94 z dne 1.3.2002 naložilo tožeči stranki, da toženi stranki povrne stroške odgovora na pritožbo. Tožena stranka je namreč ta odgovor podala v zvezi s pritožbo tožeče stranke zoper sodbo opr. št. I Pd 3440/94 z dne 21.11.2001, to pritožbo pa je sodišče prve stopnje zaradi neplačila sodne takse štelo za umaknjeno. Prvostopenjsko sodišče je svojo odločitev o povrnitvi stroškov za odgovor na pritožbo oprlo na določbo 2. odst. 158. čl. ZPP, ki opredeljuje, da mora stranka, ki umakne pravno sredstvo, nasprotni stranki povrniti stroške, nastale zaradi tega pravnega sredstva. Pri tej odločitvi pa je sodišče prve stopnje prezrlo določbo 1. odst. 155. čl. ZPP, iz katere izhaja, da sodišče pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin. Po stališču pritožbenega sodišča je treba tudi v primeru umika pravnega sredstva nasprotni stranki priznati le potrebne pravdne stroške, kot to določa že omenjeni 1. odst. 155. čl. ZPP. Ker sodišče prve stopnje pri odločitvi o utemeljenosti zahtevka tožene stranke za povrnitev stroškov odgovora na pritožbo omenjene določbe ni upoštevalo, je nepravilno odločilo o zahtevku tožeče stranke za povrnitev teh pravdnih stroškov. Stroške odgovora na pritožbo se po ustaljeni sodni praksi priznavajo stranki, ki takšen odgovor poda, le če je ta odgovor bistveno pripomogel k odločitvi pritožbenega sodišča o pritožbi nasprotne stranke. Ker odgovor na pritožbo tožene stranke po ugotovitvi pritožbenega sodišča ni vseboval navedb, dejstev oz. dokazov, ki bi prispevali k odločitvi o utemeljenosti pritožbe tožeče stranke, tožeča stranka toženi stranki ni dolžna povrniti priglašenih stroškov odgovora na pritožbo. Glede na to je bilo potrebno izpodbijani sklep ob upoštevanju 3. tč. 365. čl. ZPP spremeniti in zahtevek tožene stranke za povrnitev stroškov odgovora na pritožbo zavrniti.

Ker je tožeča stranka s pritožbo zoper izpodbijani sklep uspela, ji je dolžna tožena stranka povrniti pritožbene stroške (1. odst. 154. čl. ZPP) in sicer za sestavo pritožbe 250 točk (tar. št. 10/4) po Odvetniški tarifi (Ur. l. RS, št. 17/95, 3/97, 62/98, 39/00, 78/01) povečano za 20 % DDV in sodno takso za pritožbo v višini 10.200,00 SIT, kar ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke v času odločanja pred pritožbenim sodiščem (100,00 SIT) znaša 40.200,00 SIT. Pritožbeno sodišče tožeči stranki ni priznalo priglašenih stroškov za konferenco s stranko in za poročilo stranki, saj sta navedeni pravdni opravili že vključeni v priznano nagrado za sestavo pritožbe.