Jedro

Sodni izvedenec je zaključil, da v času vročitve izpodbijanih sklepov in v času vložitve obravnave pritožbe dolžnik ni bil procesno sposoben, torej ni mogel samostojno opravljati procesnih dejanj. Njegova vložena pritožba zato ne more imeti nobenih pravnih posledic, kar je s tem ugotovitvenim sklepom ugotovilo sodišče druge stopnje.

Izrek

Ugotovi se, da pritožba dolžnika z dne 14. 8. 2018 nima pravnih učinkov.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 21. 6. 2018 zavrnilo predlog dolžnika z dne 7. 5. 2018 za ponovno podaljšanje roka za odgovor, s sklepom z dne 2. 7. 2018 pa je ugovor dolžnika zavrnilo in odločilo, da dolžnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

2. Zoper sklepa je dolžnik dne 14. 8. 2018 vložil pritožbo.

3. Pritožba nima pravnih učinkov.

4. Sposobnost biti stranka in procesna sposobnost sta procesni predpostavki, na kateri pazi sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti (80. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Pravdna oziroma procesna sposobnost je sposobnost stranke, da samostojno in veljavno opravlja procesna dejanja. Procesno sposobna pa je tista stranka, ki je poslovno popolnoma sposobna (prvi odstavek 77. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Stranka, ki nima procesne sposobnosti, v postopku ne more nastopati sama, temveč jo zastopa njen zakoniti zastopnik, ki je lahko določen z zakonom ali z aktom, ki ga izda organ, pristojen za socialne zadeve, na podlagi zakona (78. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Obstoj poslovne in s tem tudi procesne sposobnosti se sicer domneva, vendar se je v sodni praksi in pravni teoriji izoblikovano enotno stališče, da je tudi v postopku mogoč sklep, da polnoletna oseba v določenem trenutku nima procesne sposobnosti, čeprav ji poslovna sposobnost formalno ni bila odvzeta.

5. Če sodišče iz okoliščin primera posumi na pomanjkanje procesne sposobnosti, mora o obstoju ali neobstoju le te odločiti s stopnjo zanesljivosti. V tem primeru mora poskrbeti, da se ugotovi pravilno stanje strankine sposobnosti. V konkretni zadevi se je višjemu sodišču ob reševanju dolžnikove pritožbe glede na predložene izvide psihiatra vzpostavil dvom v dolžnikovo procesno sposobnost. Sodišče prve stopnje je tako v nadaljevanju postopka s sklepom z dne 11. 4. 2019 postavilo sodnega izvedenca, ki je 11. 5. 2019 izdelal oziroma podal psihiatrično izvedensko mnenje. Iz le tega izhaja, da dolžnik zaradi svoje bolezni vsaj od začetka leta 2013 ni sposoben samostojno in veljavno opravljati procesnih dejanj v postopku. Sodni izvedenec je tako zaključil, da v času vročitve izpodbijanih sklepov in v času vložitve obravnave pritožbe dolžnik ni bil procesno sposoben, torej ni mogel samostojno opravljati procesnih dejanj. Njegova dne 14. 8. 2018 vložena pritožba zato ne more imeti nobenih pravnih posledic, kar je s tem ugotovitvenim sklepom ugotovilo sodišče druge stopnje.

6. V nepravdni zadevi N 746/2016 je glede dolžnika tekel postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo (prej: postopek za odvzem poslovne sposobnosti), ki pa je bil s sklepom z dne 14. 4. 2023 pravnomočno ustavljen. S sklepom z dne 12. 7. 2023 je zato izvršilno na podlagi določbe 3. točke prvega odstavka 206. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ustavljen postopek nadaljevalo. V nadaljevanju postopka naj tako sodišče prve stopnje upoštevajoč zgoraj navedene okoliščine ponovno opravi vročitev izpodbijanih sklepov.